Maček ali Golob v žaklju?
Politika | 05.01.2022, 10:23 Rok Mihevc Alen Salihović
Kakšno predvolilno kampanjo pričakuje, kako vidi sredino, kaj meni o javnomnenjskih anketah, novih obrazih in strankah, ki jih uradno še ni ter o vlogi medijev pred volitvami, smo za komentar vprašali urednika spletnega portala Domovina.je Roka Čakša. Z njim se je pogovarjal Alen Salihović.
Vstopili smo v super volilno leto. Bodo v ospredju programi ali obtoževanja enih in drugih? Kakšno predvolilno kampanjo pričakujete?
Želim si vsebinske, nisem pa optimist. Prejšnje so pokazale, da pridejo na dan neke teme, ki se ne ukvarjajo s programi, ampak z vsemi drugimi stvarmi. Predvsem izključevanje. Želim si kampanje, ki se ne bi skoncentrirala na izključevanje, ampak, da se soočijo programi in se na podlagi teh volivci odločijo, katere stranke in koalicije so tiste, ki so jim najbližje.
Politične točke so se nabirale na izključevanje. Temu se ne bomo mogli izogniti tudi v prihodnje. Komu bodo koristile?
Določen del volilnega telesa sicer bazira na politiki izključevanja, s strani radikalne Levice se zahteva izključevanje predvsem SDS. In tukaj je volilna baza, recimo do tretjine volilnega telesa, a tu je tudi gneča, tu so štiri stranke, ki se borijo za te glasove in če se jim bo še kakšna pridružila, bo dodaten problem. Izven tega pa je priložnost za ostale, da iščejo tiste volivce, ki stremijo k iskanju skupnih točk, vizij in programov.
Vse te napovedi tistih strank, ki jih še ni in kandidatov, ki še niso stopili na politični parket, vidim v smislu, da se jim pripravlja teren oz. se jih spodbudi k temu, da bi k taki odločitvi pristopili v smislu, »glejte, saj vam bo uspelo, kaže vam dobro, imate medijsko podporo, odločite se in vstopite v volilno tekmo«.
Precej je oživela razprava, kdo je sredinski oz. kdo se ima za sredino. Kako sredino vidite vi?
Sredina je abstrakten pojem. Je pomoč za poenostavitev, da si predstavljamo političen prostor. Mogoče v kontekstu naše politične realnosti pomeni, da je sposoben povezovanja na eno in drugo stran. Tisti, ki ni toliko na skrajnosti, da je več kot polovico drugega dela volilnega telesa oz. reprezentacije, da jih ne izključuje. Tukaj je za iskati sredino, torej sposobnost povezovanja z enimi in drugimi.
Ankete so nekoliko presenetile tako ene kot druge. SDS naj bi za vrat dihala stranka, ki je uradno sploh še ni.
Pojavljajo se špekulativne ankete, v smislu, kaj bi bilo, če bi bilo … Take ne merijo javnega mnenja, ampak gre za oblikovanje preferenc, javnega mnenja, v smislu, da se skuša nekoga šele ustvariti. Vse te napovedi tistih strank, ki jih še ni in kandidatov, ki še niso stopili na politični parket, vidim v smislu, da se jim pripravlja teren oz. se jih spodbudi k temu, da bi k taki odločitvi pristopili v smislu, »glejte, saj vam bo uspelo, kaže vam dobro, imate medijsko podporo, odločite se in vstopite v volilno tekmo«.
Ali z Robertom Golobom in podobnimi dobivamo novega mačka v žaklju? Zdi se, da novi obrazi prihajajo na plano pred vsakimi volitvami.
Če bi sklepali po dosedanjih izkušnjah, bi lahko tako rekli. A moramo dati vsakemu svojo priložnost, morda pa se po toliko in toliko poskusih kdo vendarle izkaže in preseneti v smislu, da je lahko trajnica in ne projekt za ene volitve. Pustimo se presenetiti.
Bo zanimiv eksperiment teh volitev ali so volivci to formulo medijskih izbrancev, ki so jih polna poročila in naslovnice, že spregledali in se bodo raje odločali po drugih kriterijih. Videli bomo ali je ta osrednja medijska scena še tako močna in vplivna kot je bila recimo v zadnjih 20 letih.
Ali je sedanji koaliciji sploh mogoč preboj v nov mandat?
Seveda je mogoč- Če bi pogledali doseg strank SDS in NSi je ta tudi po relevantnih javnomnenjskih raziskavah večji kot je bil na zadnjih volitvah, če bi preslikali v število sedežev. Res pa je, da stranke potrebujejo dodatne partnerje. Tukaj je ključna stvar, kako bo leva ali desnosredinska stran uspela pridobiti partnerje, ki se bodo prebili preko meje vstopa v parlament, da bodo lahko potem sklepali nadaljnja partnerstva v nadaljnje koalicije.
Vloga medijev v kampanji?
Zanimivo bo videti ali bodo t.i. medijski kandidati, torej nekoga, ki ga mediji preferirajo, še vedno tako uspešni kot so bili v zadnjem desetletju. Bo zanimiv eksperiment teh volitev ali so volivci to formulo medijskih izbrancev, ki so jih polna poročila in naslovnice, že spregledali in bodo se bodo raje odločali po drugih kriterijih. Videli bomo ali je ta osrednja medijska scena še tako močna in vplivna kot je bila recimo v zadnjih 20 letih.
Na kaj naj bomo volivci še posebej pozorni v teh tednih, ki so pred nami?
Pomembno je, da se vprašamo, kaj si želimo oz. pričakujemo od političnih strank, katere ideje in načrti so nam blizu in ali imajo te politične stranke svojo vizijo prihodnosti ter koliko je ta vizija skladna z našimi idejami, predstavami in željami. Ključno je, da se usmerjamo v vsebino in ne, da se usmerjamo proti nekomu, torej na izključevanje …