Marjan Bunič
Matej Kržišnik
Alen Salihović
Marijan Zadnikar (foto: SAZU)
Marijan Zadnikar | (foto: SAZU)

100 let rojstva konservatorja Marijana Zadnikarja

27.12.2021, 21:21 Tone Gorjup

27. decembra 1921 se je v Novem mestu rodil vodilni umetnostni zgodovinar, raziskovalec in konservator prve povojne generacije pri nas Marijan Zádnikar. Od zgodnjega otroštva je živel v Ljubljani, kjer je dobil osnovno izobrazbo. Študij umetnostne zgodovine je moral prekiniti, saj je bil med vojno interniran v Gónars in Treviso.

Po vojni se je zaposlil in vzporedno nadaljeval s študijem pri Francetu Steletu. Takoj po diplomi je začel pripravljati še doktorat. Izpopolnjeval se je Nemčiji in Franciji.

Leta 1947 se je zaposlil na Zavodu za spomeniško varstvo v Ljubljani, kjer je kot konservator delal do upokojitve 1982. Stroka Zadnikarja uvršča med vodilne umetnostne zgodovinarje, raziskovalce in konservatorje prve povojne generacije pri nas. Napisal je več kot sedemdeset knjig s tega področja.

Njegova najljubša tema je bila Stična. Že v pripravah na doktorat je veliko pozornosti namenil cerkvi stiške opatije. Raziskav bazilike se je lotil v sodelovanju s prof. arhitekture Marjanom Mušičem in njegovimi študenti. Prelezli so vsa podstrešja, ki veliko povedo o stavbni arhitekturi. Sondirali so arkadne slope v cerkvi, da bi ugotovili njihovo prvotno obliko in konstrukcijo.

Ko so se lotili sten in tlaka, so se odkritja kar vrstila, saj je bila prvotno romanska cerkev v poznejših stoletjih barokizirana. Delo raziskovalcev so cistercijani spremljali z naklonjenostjo.

V prvih letih je Zadnikar srečeval na samostanskih hodnikih še opata dr. Avguština Kostelca in občudoval njegovo modrost, življenjsko izkušenost, bogato znanje. Tudi prek njega se je poglobil v samostanska pravila, v način redovnega življenja, ureditev posameznih prostorov v samostanu …

To je sicer presegalo delo umetnostnega zgodovinarja, a veliko pripomoglo k razumevanju meniškega stavbarstva v času, ko so gradili Stično. Marijan Zadnikar, je kmalu predstavil prve rezultate svojega dela:

Kot prvi povzetek tistih raziskav sem po še mnogih obiskih Stične in po študiju primerjalne literature zanjo doma in v tujini pripravil o njeni romanski gradbeni podobi razpravo Romanska Stična, ki jo je leta 1957 v Razpravah razreda za zgodovinske in družbene vede izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Vsega takrat o Stični še nismo vedeli in tudi nikoli ne bomo, vendar smo se v svoji vednosti o njej le za kak čeden korak pomaknili naprej. Misel na Stično in njeno romansko arhitekturo me potem ni več zapustila in Stična je postala moja velika ljubezen. Natanko čez dvajset let (1977) po prvi akademijski publikaciji sem ji posvetil veliko monografijo Stična in zgodnja arhitektura cistercijanov, potem ko so znanstvena spoznanja o njej dozorela in se obogatila z novimi odkritji.

Drugi spomini na 27. december

Na današnji dan 1860 je v Ljubljani umrl jezikoslovec in duhovnik Franc Metelko. Gimnazijo je končal pri frančiškanih v Novem mestu, bogoslovje pa v Ljubljani in bil 1814 posvečen v duhovnika. Pozneje je učil slovenščino v liceju. V nemščini je napisal je eno najboljših slovenskih slovnic. Odlikuje se po velikem napredku v glasoslovju in obravnavi besednih vrst; problematično pa je naslanjanje na dolenjsko narečje in uvedba novega črkopisa, metelčice. Metelko je tudi prevajal.

27. decembra leta 1901 se je v Kontovelu rodil publicist, založnik in urednik Bogomil Gerlánc. Urejal je zbirko faksímilov pomembnih slovenskih tiskov.

Na današnji dan 1944 je v Rimu umrl politik, publicist in urednik Janko Kralj. Otroštvo je preživljal na Saksídu pri Dórnberku. Študij prava v Padovi je končal z doktoratom. Med študijem je objavljal prispevke v katoliškem glasilu Zora; objavljal je tudi v Socialni misli. Pisal je o narodnih in socilanih vprašanjih ter o idejnih nasprotjih v družbi. Po vrnitvi v Gorico se je pridružil krščanskim socialcem, urejal Goriško stražo in bil tajnik Katoliškega tiskovnega društva. Leta 1924 je napisal knjigo Boji malega narod in zatem uredil še 1. zvezek Socialne čitanke. Rojakom je predstavil pojav komunizma, sprva povsem stvarno in analitično, pozneje je opozarjal predvsem na njegovo nevarnost. V decembru 1928 so ga italijanske oblasto obsodile in za 5 let pregnale na Liparske otoke.

27. decembra leta 2008 je v Gornjem Gradu umrla raziskovalka ljudskega pesniškega in glasbenega izročila Zmaga Kumer. Napisala je več kot 35 knjig.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Spominjamo se

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Dr. Jože Možina s knjigo Slovenski razkol (photo: Rok Mihevc) Dr. Jože Možina s knjigo Slovenski razkol (photo: Rok Mihevc)

Novinarji in resnica, izkušnja dr. Jožeta Možine

Na god zavetnika novinarjev, sv. Frančiška Saleškega, se katoliški novinarji še posebej zavemo, kako pomembno je javnosti posredovati resnico. A žal imajo nekateri novinarji s tem težave, saj so ...

Janez Janša (photo: Rok Mihevc) Janez Janša (photo: Rok Mihevc)

Znano je ime novega mandatarja: Samo DaniJanša

Volitve so pred vrati in o tej temi bomo v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«, gotovo do njih še velikokrat spregovorili. Tokrat smo trenutno aktualno politično stanje pokomentirali s p. ...