»Zastonj kosilo ali stanovanje se sliši zelo lepo, a večina Slovencev razume, da brez dela ni jela.«

Spoznanje več | 07.12.2021, 14:35 Rok Mihevc

Naš gost v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« je bil dr. Žiga Turk. Komentirali smo slovensko vodenje Sveta Evropske unije in drugo delo vlade. Spraševali smo se o vzrokih za manjšanje številčnosti prostestov v prestolnici in odločitvi ustavnega sodišča, da je pogoj PC za zaposlene v državni upravi v neskladju z ustavo. Del odlomka iz oddaje, ki jo je vodila Tanja Dominko, pa v članku.

Vas je kaj presenetilo v zadnjih tednih? Protesti ne pojenjajo, niti mraz jih ne ustavi, vam je že jasno čemu nasprotujejo?

Zdi se mi, da protestom vendarle nekoliko pohaja sapa, vsaj tako množični, kot so bili. Se le pozna, da veliko ljudi čuti, da virus ni obvladan, da je zdravstveni sistem zaradi njega v velikih težavah, preobremenjen. Marsikdo se tega zaveda in ve, da je neokusno v takih razmerah protestirati. Težko si je racionalno pojasniti, zakaj to upanje, da se da s protesti karkoli rešiti, oz. zakaj ljudje zanikajo ukrepe, s pomočjo katerih je zadeva vendarle obvladljiva. Se mi zdi, da je ta upor neracionalen, ogromno energije ti proticepilci vlagajo v to, da bi našli racionalne razloge za to, zakaj se necepiti, zakaj cepljenje ne deluje ... Zadaj so iracionalni mehanizmi, ki so v ljudeh. Mogoče je to strah ali prirojena potreba po tem, da si drugačen, ki je včasih evolucijsko gledano koristna, da se vsem ne zgodi isto v nekem trenutku. Majhen individualizem oz. šibka odgovornost zase in s tem, ko si odgovoren zase, tudi odgovornost za družbo.

Prisluhnite celotni oddaji v avdio arhivu.

Verjetno veliko vpliva tudi elastičen odnos do resnice, ki ga imamo pri nas že dolgo časa, kjer velja, da je resnic več. Ta poljubnostna filozofija na družboslovnih ali zgodovinskih temah se nam maščuje na temi, ki je medicinska oz. naravoslovna. To velja za ljudi, ki se ne bi cepili, tisto, kar je hujše je, da se oblikuje, najde med to množico posamezniki, ki to izkoriščajo za lastno promocijo oz. iz lastnih sebičnih vzgibov. Ali so to psihopatije, narcisoidnost, potreba po moči, volja do moči, da te poslušajo, da imaš sledilce, da ti pritrjujejo na FB, ti všečkajo objave... vsakič seveda potrebuješ več in bolj norega. To je lahko, ko ta masa oz. ti občutki, ki dobijo vodittelja, pa postanejo stvari neprijetne, ker se je na začetku jeseni kazalo, česar je zdaj manj. Protesti so upehani, znajo pa pokazati več korajže, ko bo zdravstvena situacija boljša, kar kaže na nek grd oportunizem v zvezi s tem.

Se lahko to protestniško gibanje spremeni v stranko?

Ni nemogoče. Videti je, da je nekaj ljudi pripravljeno poslušati neumnost, konec koncev, marsikatera politična stranka v svojem programu obljublja nemogoče oz. nerealne stvari. Zavedati se moramo, da je bilo upiranje v epidemiji ves čas hvaljeno, z naklonjenostjo in simpatijo se je gledalo na protestiranje proti vladi, zavračanje ukrepov, podporo vsakemu, ki je imel proti ukrepom, ki je bil trenutno na dnevnem redu, pa naj bodo to lani maske v šolah ali letos kuhano vino na novoletnih sejmih. Mimogrede, v Avstriji so novoletni sejmi popolnoma prepovedani. Ta spodbuda upiranja nekemu redu nagovarja zelo globoke vzgibe, ki so v ljudeh, ki se upirajo. Zavedanja tega, da se je treba aktivno demokratično udejstvovati, ampak se državti pravil, so leto in pol sistematično rušili in rezultat je tukaj.

Žal zadeva ne deluje tako, da če si zelo močno želimo, da bo kovid izginil, da bo. Virus nič ne ve o naših željah.

Kaj to pomeni za volitve, priprave na volitve?

Povsem možno je, da se stranka »ljubiteljev ploščate zemlje« pojavi. Imam pa vseeno upanje, da toliko modri pa volivci vendarle so, da velikega odmeva ne bi smela imeti. Pred vsakimi volitvami so se pojavili čudaki, posebneži, ki so bili nekaj časa še celo atraktivni in so nekaj odsotkov celo pobrali, ni bilo pa nikoli preboja v parlament. Zadeva je zdaj drugačna, ker je tukaj nek izziv, ki celo situacijo naredi bolj vzkipljivo, je več nezadovoljstva med ljudmi, so želijo, da bi bilo tega kovida konec. Žal zadeva ne deluje tako, da če si zelo močno želimo, da bo kovid izginil, da bo. Virus nič ne ve o naših željah.

Ste se zaradi tega vzdušja podpisali pod t.i. »sredinsko pobudo«, da bi vendarle umirili te strasti v družbi?

Tudi zato. Zaradi napete cele situacije se je celotna politika bolj razvnela. Kar smo želeli doseči s to pobudo, je poskušati nekaj prispevati k temu, da nehamo slovenski politični prostor razumeti kot da je to boj med dvema skrajnima poloma, na eni strani SDS, na drugi strani koalicija KUL. Zdi se nam koristno, da bi prostor razumeli, da imajo tudi sredino, center, ki je tudi možna izbira. In prepričan sem, da je marsikateri volivec, ki si ne želi imeti na teh volitvah izbire med Janezom Janšo in Levico, ki daje ton koaliciji Kul, zatari katere so vse stranke spakirane v skrajnem levem kotu slovenskega političnega prostora in so vedno predmet izsiljevanja Levice z najbolj preživetimi ekonomsko nevzdržnimi in družbeno neutemeljenimi idejami.

Predvolilno dogajanje se je že začelo. To dogajanje se je prebudilo v smislu, da se pojavljajo nove stranke, pobudi »Povežimo se« se je pridružila še ena stranka, ki je nastala iz GAS in SMC, ime so si nadeli Konkretno. Alojz Kovšca in Zdravko Počivalšek sta združila moči, ideje so povezane z gospodarstvom. Kje je še niša, koga še lahko nagovorijo?

Ne vem če se strinjam z vami, da se je začelo predvolilno obdobje. To traja od trenutka, ko se je vlada zamenjala in ko tisti, ki se imajo za abonirane za oblast, ne prenesejo, da je na njej kdo drug. Ves čas smo v neki predvolilni kampanji. Do zdaj smo poslušali o interpelacijah in rušenju vlade, no zdaj se je pokazalo, da bo verjetno do rednih volitev ta vlada zdržala. Tudi nekaj glasovanj je pokazalo, da vlada večino ima, je sicer tesna, a v odločilnih trenutkih funkcionira, kar je dobro, da v teh kovidnih razmerah in gospodarskih izzivih vlado imamo.

Potem pa ostane še tretjina prostora za sredino, kjer so sredinske stranke, kot so Nova Slovenija, Konkretno, Zeleni Slovenije, ki so res zeleni in niso zeleni tako kot lubenica, ki jo prerežeš in je potem notri rdeča.

Vse nove stranke nastajajo na sredni. Vse to nastaja zunaj teh dveh polov, predstavlja alternativo tema dvema poloma in se mi to zdi dobrodošlo. Tukaj vidim Novo Slovenijo kot zelo tipično stranko prav te sredinske pobude. Tisto, kar opredeljuje ta sredinski prostor, je načelna pripravljenost in načelno neizključevanje sodelovanja s komerkoli. To je tisto, kar ne bi mogli pripisati KUL-u. SDS je bil pripravljen sodelovati z vsemi, a predstavlja neko razmeroma trdno, močno, dobro pozicionirano in po številu poslancev predvidljivo maso volilnega telesa, nekaj podobnega kot KUL, potem pa ostane še tretjina prostora za sredino, kjer so sredinske stranke, kot so Nova Slovenija, Konkretno, Zeleni Slovenije, ki so res zeleni in niso zeleni tako kot lubenica, ki jo prerežeš in je potem notri rdeča ... Odkrito povedano, v tej sredini strpnih bi videl tudi kakšno stranko, če bi jo naredil predsednik parlamenta gospod Zorčič, konec koncev je tu prostor za rešitev identitene krize stranke DeSUS, ki ni dovolj zadrta, da bi šla v KUL... tudi skupina poslancev okoli Zorčiča je premislila, da nima smisla loviti v rdečem oceanu, rdečem, ker je toliko krvi v vodi zaradi medsebojne borbe, da greš bolj v modro morje.

Si želim, da bi imeli to izbiro. Se mi zdi, da bi si v tem pregretem političnem prostoru marsikateri volivec želel izbrati nekaj, kar ne bo nevarno, kar bo varna izbira. Gremo lepo počasi v neke boljše čase. Vsaka od teh posameznih strank, ki sem jih naštel, lahko poskuša prodajati, ampak, če so ločene, potem za vsako lahko nekdo takoj reče, »aha, glas x je glas za y«, pa naj bo to za SDS ali KUL. Če pa se povežejo v neko pred ali povolilno koalicijo, zavezništvo, so skupaj toliko močne, da lahko v neki vladi peljejo neko politiko, ki ne bo samo podpora enemu ali drugemu polu. To je ta ideja, da nastane v sredini nekaj toliko vplivnega, da politika postane sredinska.

KUL so stranke, ki morajo z Levico tekmovati, kdo bo imel bolj čudaške preživete gospodarske oz. socialne ideje, ki se sicer zelo lepo slišijo, tako ko se sliši vsako zastonj kosilo, voda ali stanovanje ... Ampak večina Slovencev razume, da brez dela ni jela in da tiste politike Slovenije ne morejo peljati naprej.

Točke, ki jih omenja stranka Konkretno so zeleni in digitalni prehod gospodarstva in družbe, stanovanjska politika, demografska politika, potencial logistike in slovenskega lesa. Torej nekaj zapisov, ki smo jih že večkrat prebrali in slišali, problem pa je, da mora slovenski volivec znati prebrati, ali je nekdo, ki stoji za temi besedami to sposoben tudi speljati.

V programih je težko kaj novega povedati, treba jih je natančno brati in med vrsticami. Pri večini takih programov se da z 98 odstotki vsebine strinjati. Našteješ pač lepe stvari. Tisto, kar dajejo v Sloveniji strankam ton, so ljudje in tukaj bosta Počivalšek in Kovšca vstopila s svojim dosedanjim delom. Počivalšek je bil tudi v prvi vladi priznan kot dober, uspešen, v tej javnomedijsko ni tako dobro pohvaljen kot prej, kar kaže na nekaj drugega, ne na njegovo delo. Priznava, da je po srcu levičar in to se mi zdi, da je tisto, kar potrebujemo. Da je prostor odprt tudi za levo sredinsko stranko in to kar se tukaj obeta, je nekaj podobnega. Seveda bodo poskušali mediji in to je v interesu samo Levice, da se spolarizira prostor na ta dva bloka, ker samo v takem prostoru lahko Levica računa, da bo v vladi oz. bo imela odločilen vpliv. V konstalaciji, kjer se oblikuje vlada okoli sredine, ne potrebujejo Levice. Možno je, da tukaj nastane normalna levosredinska stranka, ki jo zanima gospodarski razvoj, enostavna država, nizki davki. Počivalšek in Kovšca sta tista, ki lahko stranki obetata dobro prihodnost in to ne kot se poskuša spina na račun SDS ali NSi. NSi je tudi gospodarstvu prijazna in ima program, ki je naklonjen podjetnikom, a ima zraven krščansko komponento, ki ima dodaten občutek za človeka in malo uravnoteži ta klasični liberalizem, ki gleda bolj na gospodarstvo in razvoj.

Kam pa bi ta stranka lahko zarezala, kateri del političnega prizorišča lahko načne, kateri stranki se utegnejo volitve slabo izteči?

Lahko bi zarezala v tisti del političnega prizorišča, ki ga je nekoč zasedala velika LDS pod Drnovškom ali tistega, ki ga je zasedel Miro Cerar. Ta del se mi zdi popolnoma odprt, na voljo je komurkoli, ki bi želel ta del volilnega telesa nagovarjati. Kot rečeno, KUL so stranke, ki morajo z Levico tekmovati, kdo bo imel bolj čudaške preživete gospodarske oz. socialne ideje, ki se sicer zelo lepo slišijo, tako ko se sliši vsako zastonj kosilo, voda ali stanovanje ... Ampak večina Slovencev razume, da brez dela ni jela in da tiste politike Slovenije ne morejo peljati naprej.

Je tudi vas kdo poskušal nagovoriti za kandidaturo?

Ne.

Kaj si lahko obetamo, koliko to orodje političnega boja lahko načenja javnomnenjsko podporo?

SDS ima razmeroma trdo stabilno podporo, ki bo prišla na volitve, bo dala glas, ne glede na to, kaj se zgodi. Ta zadeva je razmeroma stabilna, večje je lahko vprašanje volivcev NSi, ki vendarle poskuša na sredini oblikovati neko politiko, za katero je v normalnih evropskih geometrijah tisto, kar je na sredini, bolj večje, kot tisto, kar je na robovih. V Sloveniji še nismo tam.