Prišel je ta čas v letu: prehladi, kašelj, smrkanje, vročina ...

Svetovalnica | 07.12.2021, 15:27 Mirjam Judež

Okužbe dihal so predvsem v zimskih mesecih med najpogostejšimi vzroki obiska lekarn, že drugo leto pa se spopadamo še z epidemijo novega korona virusa. Naša gostja je bila mag. Venceslava Bavčar, mag. farm. iz Lekarne Ljubljana, ki nam je postregla z nekaj priporočili za to »smrkavo obdobje«.

Katere so sicer tipične virusne okužbe zgornjih dihal?

»Tipične virusne okužbe zgornjih dihal so prehlad, vnetja žrela, glasilk in obnosnih votlin. Pri večini teh stanj je pri sicer zdravih odraslih samozdravljenje s simptomatskim lajšanjem akutnih težav na mestu. V izogib širjenja povzročiteljev bolezni je potrebno dosledno upoštevati navodila o higieni rok in kašlja. Ker vse to ob dodatnih ukrepih preprečevanja širjenja patogenov že izvajamo zaradi covida, bo mogoče tudi letos manj prenosov »starih« virusov in bakterij.«

Ko zbolimo, ravnamo odgovorno in povzročitelja bolezni ne prenašajmo naprej. Se znaki oz. simptomi običajnega prehlada ali gripe razlikujejo od okužbe z novim korona virusom, da jih lahko prepozna vsak ali se je potrebno testirati?

»Za običajnim prehladom v povprečju odrasli zbolimo parkrat, otroci pa tudi do osemkrat letno. Tudi povzročitelji prehlada so virusi (npr. rino virusi, virus influence, korona virusi), ki se prenašajo z nosnim izločkom obolelega, neposredno in posredno preko predmetov ali rok ter po zraku. Kaže se s tekočim vodenim izcedkom iz nosu prozorne barve, zamašenim nosom, kihanjem in suhim kašljem. Telesna temperatura navadno ni povišana, razen pri majhnih otrocih. Lahko se pojavi tudi hripavost, govorjenje skozi nos, razpokana koža ob nosu, pekoč občutek v očeh, bolečine v ušesih, izguba okusa, glavobol in bolečine v mišicah.«

Torej podobno kot pri virusu, ki povzroča covid?

»Povišana temperatura ter izguba voha ter okusa so pogostejši pri covidu 19. Pri prehladu so pogostejše bolečine v mišicah, izcedek iz nosu, kihanje in boleče grlo. Seveda testiranje odgovori na dilemo, kdo je povzročitelj.«

Vsem rizičnim skupinam (starejši, kronični bolniki) se priporoča cepljenje proti gripi …

»Simptomi gripe običajno nastopijo nenadoma, najbolj značilni so glavobol, povišana temperatura, bolečine v mišicah in kašelj, ki je običajno suh. Pri gripi in prehladu običajno ne pride do težkega dihanja in pomanjkanja kisika v krvi kot pri okužbi z novim koronavirusom. Cepljenje tako proti korona virusu kot tudi proti gripi je priporočljiva zaščita za vse. To ne pomeni, da se ne bomo okužili in zboleli. Potek bolezni bo blažji in brez težjih zapletov.«

Kako si lahko pri prehladu pomagamo sami, kaj lahko storimo za boljšo odpornost?

»Prehlad traja en do dva tedna in ga lajšamo glede na simptome: s počitkom, vnosom zadostnih količin tekočine in hranil, ki so bogata z vitamini ter zdravili po potrebi. Ob vročini uporabimo zdravila za zniževanje povišane telesne temperature, zdravila za izboljšanje prehodnosti nosu ob zamašenem nosu ter protibolečinska zdravila ob glavobolu. Svetujemo uporabo paracetamola. Ali bomo ob okužbi zboleli ali ne, je odvisno od našega imunskega sistema. Če ga bomo primerno krepili, se bo naše telo lažje spopadalo s povzročitelji bolezni.«

Kako lahko sami vplivamo na potek prehladnih obolenj, gripe in drugih okužb z mikrobi? Kaj je pomembno vedeti in upoštevati pri prehladnih obolenjih?

»Najboljša obramba pred prehladnimi obolenji je učinkovit imunski sistem, zato je treba pravočasno poskrbeti za njegovo okrepitev. Na vrsto negativnih dejavnikov, ki slabijo imunski sistem, mogoče res nimamo vpliva, lahko pa krepimo odpornost z zdravim življenjskim slogom, ki vključuje predvsem skrb za zdravo uravnoteženo prehrano z dovolj vitaminov (vitamin C in vitamin D) in mineralov (cink, selen) ter beljakovin in dovolj gibanja. Izogibajmo se škodljivim razvadam kot sta kajenje in tvegano pitje alkohola. Na samo verjetnost okužbe pa lahko vplivamo z dobrimi higienskimi navadami: umivanje in razkuževanje rok, zaščita dihal, ko lahko ostanemo doma, če smo zboleli.«

Za odrasle in prej zdrave navaden prehlad ni nevaren. Kaj pa za dojenčke in majhne otroke?

»Pri dojenčkih zamašen nosek ne otežuje le dihanja, ampak tudi hranjenje (dojenje ali pitje iz stekleničke). Zato jim je treba pred spanjem in pred hranjenjem nos izprati s kapljicami fiziološke raztopine. Ob večji količini sluzi v nosu je dobro uporabiti poseben balonček, ki na principu vakuuma potegne sluz iz vsake nosnice posebej. Če je nos čist, bo noč mirna, pa tudi hranjenje bo potekalo brez težav. Pordelo kožo pod noskom večkrat na dan namažemo z zaščitnim mazilom. Če se pridruži še vročina, če otrok ni več živahen, postane utrujen in jokav in če opazimo tudi spremembe dihanja, je seveda treba k zdravniku.«

Lekarna Ljubljana ponuja novost: možnost svetovanja in farmacevtske obravnave na daljavo.

»Takšen način komunikacije zagotavlja farmacevtsko obravnavno tudi tistim pacientom, ki zaradi različnih razlogov, npr. starosti, poškodb ali lokacijske oddaljenosti, ne zmorejo obiskati lekarne osebno. Telefarmacija je nepogrešljiv način komunikacije tudi v takih razmerah, kot je epidemija, saj se pacienti s takšnim načinom komunikacije lahko izognejo tveganjem za okužbo. Za paciente, ki so vešči interneta, je na voljo na spletni strani Lekarne Ljubljana virtualna asistentka Živa za naročanje na storitve, na primer na farmacevtsko storitev pregled uporabe zdravil oz. posvet z magistrom farmacije o zdravju in zdravilih. Svetovanje poteka na daljavo, preko videokonference.«