Matjaž Merljak
Matej Kržišnik
Alen Salihović
Gostje 4. Svetovalnice na temo covida so bili: dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. Alojz Ihan in dr. Bojana Beović (foto: Svetovni splet, Rok Mihevc)
Gostje 4. Svetovalnice na temo covida so bili: dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. Alojz Ihan in dr. Bojana Beović | (foto: Svetovni splet, Rok Mihevc)

Covid: Neodgovorjena vprašanja

04.01.2022, 07:12 Mirjam Judež

V Svetovalnici smo se posvetili preostalim vprašanjem, ki ste jih pred časom postavili poslušalci na temo epidemije in cepljenja. Ali se lahko težave z obrabo sklepov povečajo po prebolelem covidu? Se že kaj ve o srednjeročnih učinkih cepiv mRNA? Je cepljenje priporočljivo za mlada dekleta? Kaj bi se zgodilo, če bi se morali v prihodnosti redno cepiti vsako leto? Odgovore smo poiskali pri predstojnici ljubljanske infekcijske klinike dr. Tatjani Lejko Zupanc, pri vodji posvetovalne skupine pri NIJZ infektologinji dr. Bojani Beović in specialistu klinične mikrobiologije in imunologije dr. Alojzu Ihanu. Pogovore pri strokovnjakih je znova iskal Blaž Lesnik, tehnično pa je oddajo uredil Matej Kržišnik.

(Sonja) Če si prebolel lažjo obliko covida, bil dvakrat cepljen, se ortopedske težave zaradi covida lahko poslabšajo?

Dr. Tatjana Lejko Zupanc: »Sama obraba sklepov nima nobene povezave z okužbo s tem virusom, sklepne težave bi se pa lahko poslabšale po preboleli okužbi z drugimi mehanizmi (morda zaradi vnetja) in teoretično je možno, da se tudi kakšna travmatološka bolezen poslabša ob covidu ali po cepljenju proti covidu. Obraba nikakor ne.«

(Marija) Prebolela je covid, je dvakrat cepljena, drugič aprila. Kdaj je čas za tretje cepljenje?

Dr. Bojana Beović: »Zaenkrat velja, da prebolevnost in dva odmerka pomenijo cepljenje s tremi odmerki. Je pa vprašanje, kaj bo to pomenilo v naslednjih tednih in mesecih, kaj bomo ugotovili o vaši imunosti in kakšna zaščita bo potrebna proti novim variantam.«

(Veronika) Ali je cepivo proti covidu morda rizično za dekleta v taki meri, da ne bi mogla zanosit, si ustvariti družine?

Dr. Tatjana Lejko Zupanc: »To je pa skoraj 100 % izključeno, niti enega biološkega razloga ni, da dekleta kasneje ne bi mogla zanositi. Obstajajo podatki, da je možna manjša plodnost po prebolelem covidu, ne pa po cepljenju. Glede priporočila mladim dekletom: razmere so se zdaj malo spremenile glede na to, da se bliža različica omikron. V zadnjem času vidimo, da se veča število mladih ljudi, ki imajo t. i. vnetni sistemski sindrom. Res je, da so morda malo bolj ogroženi fantje, a tudi za dekleta je to potencialno nevarno stanje.«

(Ada) Se že kaj ve o srednjeročnih in poznih stranskih učinkih cepiv, predvsem mRNA?

Dr. Alojz Ihan: »Nekako bi se do zdaj to že pokazalo. Cepljenih je bilo že več kot 8 milijard ljudi. Smo že v času, ko se kažejo ne samo kratkoročne posledice, ampak tudi srednjeročne in dolgoročne. To se zaenkrat še ni zgodilo. Nekih resnejših srednjeročnih posledic očitno ni, ker če bi bile, bi to opazili, medijsko bi bilo zelo odmevno.«

(Miran) Zakaj so nekateri dvakrat cepljeni ljudje zboleli za covidom in umrli?

Dr. Tatjana Lejko Zupanc: »Cepljeni umirajo tako kot vsi ostali. Če pa je vprašanje, zakaj cepljeni umirajo zaradi covida, moram povedati, da če umirajo cepljeni starejši ljudje, povečini umrejo, ker se jim ob okužbi poslabša njihova osnovna bolezen. Vemo, da nobeno cepivo ni 100 % učinkovito, en delež ljudi vedno lahko zboli, glavni cilj je, da ne zbolijo s tako težko obliko, ki bi zahtevala zdravljenje v enoti intenzivne terapije, dolgotrajno mehansko ventilacijo ipd.. Zelo malo cepljenih je doživelo take posledice. Če govorimo o polno cepljenih starostnikih, ki vseeno zbolijo za covidom, ti pridejo v bolnico, potem pa marsikdo med njimi tudi umre. Govorimo o ljudeh, ki nimajo praktično nobene biološke rezerve, imajo številne bolezni, hudo srčno opuščanje, raka v zadnjem stadiju, 5 ali 10 diagnoz in tudi drug infekt bi jih lahko pripeljal v podobno situacijo.«

'Niti enega biološkega razloga ni, da dekleta po cepljenju kasneje ne bi mogla zanositi. Obstajajo podatki, da je možna manjša plodnost po prebolelem covidu, ne pa po cepljenju.'
'Niti enega biološkega razloga ni, da dekleta po cepljenju kasneje ne bi mogla zanositi. Obstajajo podatki, da je možna manjša plodnost po prebolelem covidu, ne pa po cepljenju.' © Pixabay

Poslušalca, ki ima alergijo na penicilin, zanima, kako varno je cepivo.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc: »Cepiva so bila uporabljena v milijonskih številkah. Vsak stranski neželeni učinek zelo odmeva, če gre za težke neželene posledice ali če Bognedaj pride do smrti po cepljenju, pa sploh. Lahko rečemo, da so ta cepiva varna. Kar se alergij tiče, je pa mehanizem tistih reakcij, ki so bile opisane po teh cepivih, drugačen, kot so alergije na penicilin, hrano, druga zdravila … Tudi če ima nekdo alergijo na penicilin, je popolnoma varno, da se cepi

Če se bomo morali cepiti vsako leto ali celo na pol leta, ima lahko redno cepljenje kakšne druge negativne učinke? Ali ne bo to oslabilo našega imunskega sistema?

Dr. Alojz Ihan: »Cepljenje ne oslabi imunskega sistema, temveč mu ponudi eno tarčo in takih tarč, ki jih naš imunski sistem prepozna, je v resnici vsak dan vsaj nekaj 10 različnih. Naš imunski sistem nenehno prepoznava tarče tujih molekul, proti njim delamo protitelesa in zaradi tega imamo v krvi nenehno velike količine protiteles (6 do 10 gramov na liter protiteles). To so protitelesa, ki nenehno nastajajo proti tujim molekulam. Bodisi proti črevesnim bakterijam, ki jih imamo, bodisi proti mikrobom, ki živijo na naših sluznicah, proti hrani, ki jo zaužijemo … Naš imunski sistem se nenehno odziva. To, kar dobimo s cepivom, je ena od stotin takih molekul, proti katerim se naš imunski sistem odziva vsak dan. Ne da bi vedeli, delamo te imunske odzive in zaradi tega eno cepljenje ni noben poseben dogodek za naš imunski sistem. Kar se tiče večkratnih cepljenj menim, da je realističen scenarij tak, da se bomo potem, ko bomo vsi oz. večina vzpostavili odnos z virusom, sami odločali, ali se bomo naslednjo hladno sezono ponovno cepili (če bo to sploh še potrebno). Če se bo izkazalo, da velika večina ljudi, ki je bila enkrat v stiku z virusom, brez težav preboleva naslednje okužbe v domačem okolju, ne v bolnici, potem se bo mogoče večina ljudi v zdravih letih (nekje do 50. leta) odločila, da preboli tisto »prehladu podobno bolezen« in se bodo cepili v jeseni samo tisti, ki bi jih covid lahko bolj prizadel (starejši in različni kronični bolniki). Lahko pa se izkaže, da prebolevanje koronavirusa v blažji obliki ni tako nedolžna zadeva kot je prebolevanje prehlada, ker je povzročitelj covida vendarle drugačen od prehladnih koronavirusov (ti ne poškodujejo žil, ne povzročijo motnje v delovanju živčevja …). Če se bo izkazalo, da vsakoletno prebolevanje covida, čeprav blago, lahko povzroči nalaganje nekih kroničnih zdravstvenih težav tudi mlajšemu človeku, bodo verjetno tudi mlajši zainteresirani, da tega virusa ne prebolevajo vsako leto na naraven način, ampak se bodo rajši izognili temu s cepljenjem. Po optimalnem scenariju se bo izkazalo, da večkratno srečevanje s povzročiteljem covida ne povzroča nekih kroničnih zdravstvenih težav. V tem primeru se večina ljudi ne bo cepila. Če pa se bo izkazalo, da jih povzroča, predpostavljam, da večina ljudi ne bo zaintetersirana, da bi zaradi vsakoletnih okužb s tem virusom živela 5 ali 10 let manj.«

Različica omikron je marsikoga presenetila …

Dr. Alojz Ihan: »Ta nova različica je nenavadna, ker je zbrala skoraj vse mutacije, ki so jih prejšnje različice imele. Vznemirja predvsem njegova izjemna širitev. Nekaj tako nalezljivega še nismo videli (razen pri ošpicah) in potem se takoj postavi vprašanje, kaj je s kliničnimi težavami. Dejstvo, ki skrbi, je, da omikron kuži tudi prebolevnike in že cepljene z originalno vuhansko različico, česar prejšnje različice niso delale. Omikron se lahko širi, kot bi imel pred sabo celotno človeško populacijo, ki še ni bila nikoli v stiku z virusom. Če je temu tako, se takoj pojavi vprašanje, kaj se bo zgodilo potem, zlasti s tistimi, ki še nikoli prej niso prišli v stik niti s cepivom, niti z virusom. Če bo v kratkem okuženo z omikronom nekaj 100.000 Slovencev, ki niso bili niti cepljeni, niti okuženi, bi bilo zelo neugodno, če bi bil ta virus enako patogen kot delta.«

Se lahko v bližnji prihodnosti pojavi še kakšna hujša različica koronavirusa?

Dr. Alojz Ihan: »Virus ima za mutacije zelo omejen prostor. Večina teorij predpostavlja, da se omikron ni razvil iz prejšnjih novih različic, ampak precej samostojno, ima pa enake mutacije, kot bi izbral mutacije iz prejšnjih različic. Tudi virus ima težave z mutacijami. Virus mutira, ampak za veliko večino mutacij se izkaže, da virus ne more preživeti z njimi in to, kar ugotavljamo kot stabilne mutacije, so samo tiste, s katerimi virus lahko živi in lahko dobi še kakšno lastnost, da se še hitreje širi. Je pa razlika, kako mi ocenjujemo virus (hujši ali blažji). Te razlike so lahko zelo malenkostne. Lahko gre za virus povsem nepomembne razlike. Recimo, da se virus veže na sluznico nosno-žrelnega prostora in bronhijev, pa tudi v pljuča. Za virus je vezava v pljuča precej nepomembna, kar se njegovega življenja tiče. Življenje virusa se odvija v tem, da okuži zgornja dihala, vzdraži sluznico, da kašljamo in da se izstreli na drugega človeka. Virusa ne zanima pljučnica, ker je to zanj slepa pot. Take malenkosti za sam virus niso pomembne, so pa za nas ljudi odločilne pri presojanju, ali je virus hud ali ne. Virus, ki ne gre v pljuča, je za nas prehlad. Pri različici delta smo silno veseli, da zelo malo škoduje otrokom, da se ne veže na sluznico otrok v taki meri. Imamo veliko virusov, ki otrokom izrazito povzročajo težave in to so spet te malenkosti, ki so z vidika evolucije virusa dokaj nepomembne, nam pa predstavljajo razliko med izjemno hudim virusom in takim, ki ni tako hud.«

Cepiti otroke ali ne?

Dr. Alojz Ihan: »Pri epidemiji se moramo zaradi kužnosti virusov na žalost odločati, ali bi rajši bolezen ali cepivo. Ni neke tretje možnosti. Dejstvo je, da bolezen nosi več rizkov tudi pri otrocih kot pa cepljenje. To je najpomembnejše. Zaradi tega ni čudno, da je velika večina pediatrov svoje otroke cepila in to največ pove o tem, kako presojajo tisti, ki otroke najbolj poznajo.«

(Ivanka) Lanskega oktobra sta z možem prebolela covid, oba sva bila cepljena z dvema odmerkoma Moderne (drugi odmerek v maju). Stara sta 62 in 67 let. Ali potrebujeta poživitveni odmerek, katerega?

Dr. Tatjana Lejko Zupanc: »Zdaj bi bil že čas za tretji odmerek, čeprav dosedanja priporočila za prebolele in dvakrat cepljene še niso zahtevala poživitvenega odmerka. Ker pa so cepiva zelo neučinkovita proti različici omikron, svetujem, da gresta na poživitveni odmerek, saj sta v takih letih, da je lahko potek bolezni že težji, sploh, če so pridružene še kakšne druge bolezni. Ni potrebe po menjavi cepiva, naj ostane kar Moderna.«

Otrok se je rodil s prirojeno napako, živi samo s polovico srca. Glede na izsledke iz tujine je veliko podobnih otrok pristalo po cepljenju v bolnišnici zaradi miokarditisa ali perikarditisa. Ob zavedanju, da ima lahko enak rezultat tudi bolezen sama, so skrbniki v dvomih, kaj storiti. S čim bolj tvegajo: s cepljenjem ali s covidom, za katerega ni nujno, da ga dobi?

Dr. Tatjana Lejko Zupanc: »Predvsem je odvisno od starosti, spola otroka, vse to je treba upoštevati. Če je otrok mlajši od 12 let in dobi covid, nimamo zelo veliko načinov, kako to bolezen omiliti. Večina monoklonskih protiteles, ki jih sicer dajemo za te starostne skupine, praktično nima indikacije. Če govorimo o protivirusnih zdravilih, je za otroke registriran remdesivir, a se ne uporablja za zelo zgodnje okužbe (zdaj se bo morda ta indikacija spremenila). Zdravili molnupiravir in novo Pfeizerjevo zdravilo Paxlovid, ki bo prišlo, nimata indikacije za otroško populacijo. Če bo otrok zbolel, je vprašanje sreče. Mislim, da to ni res, da je veliko otrok s srčno napako imelo miokarditis. Vsaj nisem zasledila, da bi bili otroci s srčno napako bolj ogroženi za nastanek miokarditisa, ker so mehanizmi nastanka drugačni kot so okvare, ki jih ima nekdo zaradi prirojene srčne hibe. Bi pa imela hude dvome glede svetovanja cepljenja nekomu, ki je že imel miokarditis iz kakršnegakoli razloga. Miokarditis ni neka nova zgodba, ampak vsako leto jih je kar nekaj povzročenih z najrazličnejšimi virusi. Tudi čisto nedolžne viroze lahko to povzročijo. Imeli smo priložnost videti težke miokarditise po gripi, ki so se končali s presaditvijo srca. To ni neka nova entiteta, ampak če ga je nekdo že imel, bi mu cepljenje odsvetovala. Svetovala bi mu, da se zaščiti na drug način.«

Kaj pa perikarditis?

Dr. Tatjana Lejko Zupanc: »Ta je nekoliko manj povezan s cepljenjem, če gledamo populacijske raziskave. Mehanizem nastanka ni čisto isti kot pri miokarditisu, je lahko tudi neko avtoimuno dogajanje. Skoraj vedno je povzročen z neko banalno predhodno virusno okužbo, velja za vse in se zelo rad ponavlja. Če je nekdo imel (dokazano) perikarditis, se je treba izogibati vsemu, kar ga lahko ponovno povzroči (vključno z rednimi letnimi virusnimi okužbami dihal). Ti ljudje se morajo zelo paziti



Gostje četrte Svetovalnice o covidu: dr. Ihan, dr. Jan in dr. Beović
Gostje tretje Svetovalnice o covidu: dr. Ihan, dr. Jan in dr. Beović © Rok Mihevc, siol.net

Zakaj se pri nas ne uporablja več krvne plazme prebolelih? Kakšni so razlogi, da ne dobimo PCT potrdila na podlagi zadostnega števila protiteles? Osebni zdravnik je mlajši ženi svetoval, naj se pred zanositvijo tretjič cepi. Zanima jo, ali je to res potrebno? To je le nekaj vprašanj naših poslušalcev, na katera smo odgovorili v tretjem delu. Sodelovali so dr. Alojz Ihan, dr. Bojana Beović in ginekolog Žiga Jan. 

Alergija na penicilin, po drugem cepljenju s Pfeizerjem je imela poslušalka 3-tedenske bolečine po vsem telesu. Naj gre po tretji odmerek?

Dr. Bojana Beović: »Alergija na penicilin ni kontraindikacija za cepljenje. Gospa je sama videla, da ni videla alergične reakcije po prvem ali drugem odmerku. Te težave so zelo nespecifične in same po sebi ne predstavljajo kontraindikacije. Običajno je sistemskih učinkov (bolečin po mišicah, vročine, utrujenosti, glavobolov …) po tretjem odmerku manj.«

(Klementina) Kako je s krvno plazmo prebolelih, zakaj je pri nas ne uporabljajo?

Dr. Bojana Beović: »Pri nas se je krvna plazma kar nekaj časa uporabljala, zdaj pa je več raziskav ugotovilo, da tak način zdravljenja ni uspešen, zato smo ga tudi pri nas opustili.«

(Klementina) Koliko časa so protitelesa v človeku, ki je prebolel covid? Če se znova okuži, je potek lahko hujši ali ne?

Dr. Bojana Beović: »Okužbe pri prebolevnikih so sorazmerno redke, le v nekaj odstotkih in navadno se začnejo pojavljati pol leta po prebolevnosti, potem začne tveganje za okužbo postopno naraščati. So pa te okužbe, kolikor je znanega, blažje od prvih.«

(Rado) Dvakrat cepljen z AstraZeneca, s katerim cepivom naj se cepi tretjič?

Dr. Bojana Beović: »Priporočam cepljenje z mRNK cepivom. Če je mlajši od 30 let, naj bo to Pfeizer, če je starejši, pa Moderna ali Pfeizer. Glede na dober učinek Moderne morda bolj priporočamo to cepivo, čeprav razlike pravzaprav ni. Čakamo odobritev, registracijo beljakovinskega cepiva NovaVax. Pričakuje se razvoj cepiv, ki bodo delovala proti novim različicam in na to se pripravljata obe podjetji.«

Poslušalko zelo skrbi tretje cepljenje, ker je imela pred kratkim možgansko kap.

Dr. Bojana Beović: »Prav gotovo je pametno, da se tudi tretjič cepi. Možni stranski učinki za nastanek možganske kapi po cepljenju: ta možnost je izjemno majhna. Če je gospa že v letih, ko se tudi sicer pojavljajo možganske kapi, lahko pride do neke koincidence, povsem takega dogodka ne moremo izključiti, a glede na to, da je gospa starejša, je vsekakor smiselno, da se cepi s tretjim odmerkom, saj je nevarnost bolezni covid bistveno večja.«

(Mateja) Zakaj pri nas ne velja potrdilo o številu protiteles za pogoj PCT?

Dr. Alojz Ihan: »Protitelesa, če jih človek ima, lahko pomenijo dvoje: ali se je človek cepil in to zanesljivo ugotovimo ali pa je imel preboleno okužbo s SARS-CoV-2. Ta protitelesa sedaj določajo eno ali drugo. Je pa seveda problem zakonodaje, ki se tiče epidemoloških razmer, ker nekako prebolevnost se v vsej Evropi in ZDA dokazuje izključno z dokazom virusa, s PCR metodo. Torej če dokažemo virus, je nekdo prebolevnik po tej epidemološki definiciji in to prebolevništvo ima nek omejen rok trajanja (6 mesecev od pozitivnega testa, ko smo dokazali virus na sluznici). Protitelesa začnejo nastajati kak teden po okužbi, potem pa izginjajo zelo variabilno: pri nekaterih že po dveh mesecih, pri drugih po 7, 8, 9 mesecih. To, da dokažemo protitelesa, pomeni, da je nekdo imel okužbo, ne vemo pa, kdaj. To pa ne gre skupaj z evropsko uredbo, da je pol leta tisto obdobje od začetka bolezni do tega, ko se konča eden od kriterijev PCT pogoja. Epidemologija ni nekaj matematičnega, to je presoja, kako z najmanj bolečimi ukrepi čim bolj olajšati epidemijo.«

(Marija) Zakaj se tako poziva k cepljenju sredi epidemije, ko pa se običajno cepi (npr. proti gripi) pred izbruhom virusa?

Dr. Alojz Ihan: »Še vedno smo v obdobju epidemije. Prvi cilj pri zadrževanju te epidemije je, da čim več ljudi stopi v stik z virusom na varen način. To, da se okužimo, je zelo tvegan način, s tem tvegamo veliko kratkoročnih in dolgoročnih posledic bolezni. Zato tako velika prizadevanja, da čim več ljudi pride v prvi stik s tem virusom na varen način, prek delčka virusa, ki ga kontrolirano cepimo zato, da se imunski sistem seznami z virusom. Preko okužbe ali preko cepiv. Zato je v času, dokler se to ne zgodi, priporočljivo, da se čim več ljudi cepi, da naslednje leto ne bomo več skrbeli, da imamo še toliko in toliko ljudi, ki še nikoli niso prišli v stik z virusom. Ti ljudje so posebej ogroženi, ko pridejo prvič v stik z virusom. Če bo epidemija še problem, računamo, da bo cepljenje postalo podobno sezonsko kot pri gripi.«

(Marija) Ali virus lahko zdravimo z antibiotiki?

Dr. Alojz Ihan: »Antibiotiki so strupi, ki delujejo na bakterije, ne pa na nas, ker če bi delovali na nas, to ni dober antibiotik. Virusi so povsem drugačni mikroorganizmi. Antibiotik vedno najde neko šibko točko bakterij v presnovi bakterij, ki jo je mogoče zastrupiti, s tem, da mora biti ta presnova bakterij drugačna kot je naša lastna presnova. To pomeni, da antibiotik v enem delu presnove ustavi bakterijo, ne smemo pa mi imeti enako stopnjo presnove, da ne bi zastrupil tudi nas. Virus pa nima svoje presnove. Ta uporablja naše lastne celice in presnovo za svoje razmnoževanje. Zaradi tega je proti virusu veliko težje izdelati zdravila, kajti večina presnovnih poti, ki jih virus uporablja, so pravzaprav naše lastne presnovne poti in zaradi tega je samo nekaj stopenj pri določenih virusih, na katere je mogoče ciljati, pri vseh ostalih pa virusi pravzaprav uporabljajo našo lastno presnovo za svoj obstoj. Če bi te stopnje zastrupljali, bi zastrupili hkrati tudi sebe, zato je veliko težje narediti protivirusno zdravilo kot antibiotik.«

Poslušalka z možem se odloča za zanositev, sta dvakrat cepljena, drugi odmerek sta prejela 6. julija. Osebni zdravnik je poslušalki svetoval, naj se pred zanositvijo še tretjič cepi. Ali zaščita z dvema odmerkoma ni dovolj?

Dr. Žiga Jan: »V tem trenutku stroka priporoča vsem, ki so bili cepljeni z dvema odmerkoma, da po šestih mesecih prejmejo poživitveni odmerek. Vsekakor bi tej poslušalki in možu priporočil, da se januarja odločita za poživitveni odmerek, kar se tiče cepiv za covid pa sta lahko brez skrbi, saj podatki kažejo, da neko zaščito že imata in da tudi cepljenje v času, ko bi lahko zanosila, ne bo negativno vplivalo na to nosečnost. Bi pa poudaril, da v času covida pozabljamo, da so tudi druga cepiva ravno tako pomembna: npr. cepivo proti gripi in oslovskemu kašlju, za katera bi priporočal, da se cepita čimprej, lahko tudi sočasno s covidom. Ravno danes sem prišel z dežurstva, v katerem sem imel nosečnico v tretjem tromesečju s koronavirusno boleznijo in taki poteki so hudi, te prizadenejo. Te hude poteke se pri necepljenih ponavadi z enostavnim posegom, kar cepljenje sigurno je, da preprečiti. Veliko hudega lahko preprečimo ravno s cepljenjem.«

Ali tretji odmerek ščiti tudi proti delta različici, omikronu?

Dr. Bojana Beović: »Seveda, tretji odmerek zelo dobro ščiti pred delto, ravno zato ga spodbujamo. Ko gre za omikron, pa imamo zaenkrat rezultate na zares maloštevilnih bolnikih, zato kakšnih zaključkov zaenkrat ne moremo dati. Je pa zelo verjetno, da bo polno cepljenje s tretjimi odmerki zaščitno vsaj pred hudimi poteki bolezni. Novi rezultati se praktično pojavljajo vsak dan, a gre za res majhne raziskave.«

Vabljeni, da prisluhnete tretji oddaji! 


 

Naši gostje so bili dr.Tatjana Avšič Županc, dr. Roman Jerala in dr. Mateja Logar
Naši gostje so bili dr.Tatjana Avšič Županc, dr. Roman Jerala in dr. Mateja Logar © Rok Mihevc in svetovni splet

V drugi oddaji o covidu, ki jo je vodil Blaž Lesnik, pa so sodelovali: vodja svetovalne skupine za covid dr. Mateja Logar, specialistka medicinske mikrobiologije dr. Tatjana Avšič Županc in biokemik dr. Roman Jerala, zaključil pa jo je vodja sektorja za upravljanje izvajalskih organizacij Klemen Jerinc.

(Marija) Pozna primere, ko so se ljudje pozdravili z Ivermektinom. Zakaj se ga v naših lekarnah ne dobi? Kaj kažejo raziskave o učinkovitosti zdravljenja s tem zdravilom?

Dr. Roman Jerala: »Ne vem, zakaj se je ta mit o delovanju Ivermektina tako razširil. To so andekdotične zgodbe. Narejenih je bilo nekaj resnih kliničnih študij s slepimi preizkusi, ki niso pokazale učinkovitosti delovanja Ivermektina. Lahko si poslušalci sami preberejo na Facebooku o nasprotnikih cepljenja, zagovorniku Ivermektina, ki je končal v bolnici, njegova žena je izgubila vid zaradi jemanja zdravila. Ravno danes sem bral o kongresu zdravnikov iz ZDA o alternativnih pristopih zdravljenja z Ivermektinom, nastopil je zdravnik, star 71 let, ki je dejal, da ga z ženo že 6 mesecev jesta, čez dva dni pa je zbolel in še 7 zdravnikov z istega kongresa. Ivermektin ni dokazan kot zdravilo, ki bi zdravilo. Celo nasprotno. Če ga jemljete brez nadzora zdravnika, so lahko hude stranske posledice. Gre za zdravilo za zdravljenje konjskih glist, parazitov. To zdravilo je bilo izredno koristno za zdravljenje rečne slepote v Afriki. Uporablja se tudi za ljudi, je pa zdravilo, ki se v večji meri uporablja v veterinarski medicini. Mislim, da so zadaj pokvarjene farmacevtske družbe, ki želijo veliko zaslužiti z epidemijo in ne marajo, da bi bilo uporabljeno neko poceni zdravilo, npr. Fluvoksamin, antidepresiv, ki je pokazal statistično značilno delovanje. Dobi se ga na Hrvaškem, v Avstriji, ljudje si ga sami predpisujejo, a je nevarno, če si ga sami doziramo.«

(Mira) Poslušalka je cepljena, a se je okužila in je v karanteni. Gre lahko po koncu karantene še enkrat na PCR test, da bo gotova, da je popolnoma zdrava in ne bo širila virusa? Zanima jo, ali lahko ponovno zboli.

Dr. Tatjana Avšič Zupanc: »Poslušalka je bila cepljena z osnovnim cepljenjem in se je kljub temu okužila. Predvidevam, da je prisotna različica delta, ki je zelo kužna, lahko prenosljiva, agresivna različica virusa, tako, da se dostikrat zgodi, da se tudi cepljeni lahko okužijo. Po podatkih, ki jih zaenkrat imamo v Sloveniji, so cepljene osebe manj časa kužne, producirajo manjše koncentracije virusa, običajno, če so sicer zdrave in brez osnovnih bolezni, potem ne zbolijo tako hudo, da bi morale imeto bolnišnično zdravljenje. Kljub temu, da lahko pride do okužbe (kljub cepljenju), ima cepljenje še vedno prednost. Oseba, ki je kužna, se naj primerno obnaša, je v karanteni in ne širi okužbe naprej, kar je najbolj pomembno, če hočemo enkrat zajeziti to dolgotrajno pandemijo. Da pa bo bolj mirna, naj se ob koncu karantene vseeno pretestira. Ali lahko znova zboli? Pri t. i. hibridni imunosti (to je, kadar smo zboleli za covidom in se po obolelosti cepili in obratno, da smo se najprej cepili in se potem kljub temu okužili), ko gledamo koncentracijo protiteles, imajo osebe s hibridno imunostjo veliko močnejši imunski odziv in bodo verjetno dalj časa zaščitene. Koliko časa, pa nihče ne ve in verjetno je to zelo odvisno od vsakega posameznika. Vsak od nas ima popolnoma svoj edinstven genetski imunski mehanizem.«

Cepljenje je varno tudi za doječe mamice in dojenčke
Cepljenje je varno tudi za doječe mamice in dojenčke © Administrator

(Ana) Je cepljena s 3. odmerkom. Koliko to ščiti in za koliko časa?

Dr. Roman Jerala: »O učinkovitosti 3. odmerka je Pfeizer izvedel klinično študijo, ki je pokazala izjemno dobre rezultate. To velja za pojav simptomov. Za pojav težke bolezni sta že dva odmerka dovolj dobra, da zaščitita tudi po nekaj mesecih za več kot 80 % in to še dodatno poveča zaščita po 3. odmerku. Zaščita pred težkim potekom bolezni je po 3. odmerku preko 90 %. To potrjujejo tudi rezultati iz Izraela, Velike Britanije. Po 3. odmerku, je bistveno padla stopnja okužb in hospitalizacije. Predvsem za starejše absolutno zelo priporočam 3. odmerek. To je eno od orožij, ki ga imamo, da preprečujemo škodo, ki nastaja zaradi tega vala, ki je trenutno še kar zelo močan.«

Oba z možem sta prebolela covid, nista cepljena. Zakaj se »forsira« cepljenje, če pa ljudje tudi po cepljenju zbolijo?

Dr. Roman Jerala: »Nobeno zdravilo, cepivo ne deluje 100 %. Ni nobenega jamstva. Ljudje smo različni. Nekateri se bolje, drugi slabše odzovejo na cepljenje. Predvsem za starejše velja, da imajo že nekoliko oslabljen imunski sistem. Pri starejših zaščita hitreje izgine, za take se še posebej priporoča 3. odmerek. To, da ste preboleli, vam omogoča podobno zaščito kot cepljenje, a tudi ta zaščita ima omejeno uspešnost. Podatki so različni. V Izraelu so ugotovili, da prebolevnost bolje zaščiti kot cepiva, najnovejši ameriški podatki pa kažejo, da dve dozi mRNA cepiva bolje zaščitita kot prebolevnost. Nekateri po okužbi razvijejo zelo močen imunski sistem, nekateri pa slabšega. Nihče zase ne more vedeti, kako dobro je zaščiten. Ljudje, ki so preboleli in dobili še dodatno cepivo, so izjemno dobro zaščiteni, pride do hibridne imunosti, za katero ne vemo, kako dolgo bo trajala, zato je kar nujno za vse, ki so preboleli, da se še cepijo, če se želijo zaščititi pred tem, da bi se ponovno okužili.«

Ali je res, da mutacije virusa povzroči prav cepljenje? Kakšna je možnost, da se bo pojavil po delti kak sev, ki bi bil za človeka še nevarnejši?

Dr. Tatjana Avšič Zupanc: »Delta različica je tista, ki je zaenkrat najbolj kužna v smislu, da se najlažje prenaša med nami. Povzroča zelo hitro razmnoževanje, ker ima take mutacije, da lahko zelo hitro vstopi v naše celice. Seveda ni izključeno, da se ne bo pojavila še kakšna dodatna različica. Bolj nas skrbi, da bi prišlo morebiti do kakšne take različice, ki bi bila bolj odporna na našo imunost, ki smo jo pridobili bodisi s cepljenjem ali prebolelostjo. Taka različica bi bila bolj nevarna. Da pa bi samo cepljenje bil vzvod za nastanek različic: različica delta govori nasproti temu. Razvila se je v Indiji konec jeseni lanskega leta in se počasi razširila po vsem svetu. Takrat še nismo imeli popolnoma nobenega cepiva. Zdaj je različica delta prevladujoča. Ne samo, da je bolj kužna, prenosljivost je večja, je hkrati tudi delno že bolj odporna proti imunosti, ki smo jo pridobili, zato tudi prihaja do ponovnih okužb. Največji vir različic, ki se jih bojimo, je to, da dovolimo virusu široko širjenje v populacije. Žal se bo v nekaterih (predvsem nerazvitih) delih sveta viru še dolgo ohranjal, ker ljudje nimajo dostopa do cepiva.«

Mama je stara 89 let, hči 65, obe sta invalidki prve kategorije. Ne upata se cepiti zaradi težav z ožiljem in zaradi popuščanja srca. Hči ima prekomerno težo in je kadilka. Bi bilo cepljenje priporočljivo tudi zanju?

Dr. Mateja Logar: »Obe gospe sta kandidatki za težji potek bolezni, če se okužita. Pri bolnikih, ki prihajajo v bolnico, je najpogostejši tip starost nad 50 let, povišan krvni tlak, sladkorna bolezen in povišana telesna teža. Srčno popuščanje še dodatno vpliva na to, da je potek bolezni pogosto zapleten s številnimi dodatnimi komplikacijami, zato je cepljenje zelo priporočljivo. mRNK cepivi nista povezani z nastankom krvnih strdkov in v številnih preiskavah je bilo dokazano, da ni povezave med nastankom krvnega strdka in cepljenjem. Toda če zbolimo in je potreben sprejem v bolnišnico, kar 25 % na navadnih oddelkih in 80 % tistih, ki so hospitalizirani na intenzivni negi, utrpi globoko vensko trombozo, pljučno embolijo. Tveganje za nastanek strdkov je ob covidu veliko veliko večje, medtem, ko po cepljenju tega ni.«

(Stanislav) Doječa mamica ima 5 mesecev starega otroka. Je tudi zanjo priporočljivo cepljenje ali naj počaka, da neha dojiti?

Dr. Mateja Logar: »Ni potrebe, da mamica neha dojiti, ni nevarnosti, cepljenje je prednost za otroka, ki dobi nekaj protiteles preko maminega mleka. Združenje za ginekologijo in porodništvo je že ob začetku cepljenja poudarilo, da je cepljenje priporočljivo v nosečnosti in v poporodnem obdobju (čas dojenja) in z dojenjem po cepljenju ni treba prekiniti.«

84-letna gospa ima zaradi obrabe sklepov bolečine in težko hodi, boji se, da ne bi bilo po cepljenju še slabše. Lahko cepljenje negativno vpliva na njeno zdravstveno stanje?

Dr. Mateja Logar: »Gospa ima že zaradi svoje starosti povečano tveganje, da zboli in potrebuje zdravljenje v bolnišnici. V starosti od 75 do 85 let na žalost kar 12 % teh, ki zboli, tudi umre za covidom. Da bi cepiva na kakršenkoli način vplivala na pojavnost degenerativnih sprememb ali vnetja sklepov, tega ni, tako je tudi cepivo za gospo zelo varno in ga na vsak način priporočam

(Darinka) Zakaj se ne spremeni predpostavka, da je preboleli varen zase in za druge dlje časa kot 6 mesecev? Po nekaterih študijah celo več let ali vse življenje, saj je preboleli razvil tako protitelesa kot spominske celice proti covidu.

Dr. Mateja Logar: »Potekala je kar velika raziskava, v kateri so želeli najti povezavo med koncentracijo protiteles in zaščito, pa zaenkrat to ni uspelo. Tudi v Avstriji, kjer so prehodno imeli dokaz prebolevnosti, nevtralizacijskih protiteles, ki se določajo v specializiranih laboratorijih in virus nevtralizirajo, so ta ukrep umaknili, ker se tudi to ni izkazalo za povsem zanesljivo metodo. Medicina gre naprej, tudi laboratorijske preiskave. Upamo, da bomo z nekim testom, ki je morda zdaj že v fazi raziskav, prišli do tega, da bomo lahko zanesljivo ugotovili, kdo je s protitelesi zaščiten in kdo ne. Hkrati pa vemo, da po preboleli okužbi nastanejo spominske celice, a tudi te postopamo izginjajo. Njihova učinkovitost se sčasoma zmanjšuje. Po nobeni okužbi s starimi koronavirusi ni nastala dolgotrajna večletna ali celo doživljenjska odpornost. S koronavirusi, ki sicer povzročajo normalen prehlad, se lahko okužimo tudi večkrat v sezoni in je po preboleli okužbi odpornost kratkotrajna. Novi koronavirus je nekoliko drugačen, imamo pa tudi pri nas primere mladih, zdravih oseb, ki so se znotraj 6 mesecev dvakrat okužili z novim koronavirusom, kljub temu, da so imeli visoko koncentracijo protiteles. Zaenkrat na tem področju ni nič takšnega, kar bi lahko zagotovo rekli, da je učinkovito, da je prebolevnost 100 % zaščita, kot tudi cepljenje ni 100 % zaščita. Bolezen je kljub temu nova, še vedno se učimo, trenutno vemo to, kar vemo in s temi podatki skušamo narediti, kar se da. Pri prebolevnikih, ki se drugič okužijo, je potek bolezni blaga oblika. Zaščita pri prebolevnikih vsekakor je, po drugi strani pa vemo tudi to, da je okužba pri prebolevnikih, ker je tako blaga, neprepoznana in je možnost, da bolj širijo okužbo kot cepljeni.«

(Matevž) Kako je danes poskrbljeno v domovih za ostarele, da ne bi prišlo do okužb zaradi vnosa od zunaj?

Vodja sektorja za upravljanje izvajalskih organizacij Klemen Jerinc: »Situacija je zdaj kar dobro urejena. Zaposleni v socialno-varstvenih zavodih imajo odgovorno nalogo, saj so jim zaupani najranljivejši prebivalci, zato se morajo držati strogih navodil. Zaposleni, ki niso cepljeni, se morajo skladno z navodili testirati, cepljeni zaposleni pa z izjavo zagotavljajo, da na delo prihajajo zdravi. V primeru znakov prehladnih obolenj, povišane telesne temperature in slabega počutja so zaposleni dolžni obvestiti nadrejenega in upoštevati njihova navodila. Stanovalci in svojci se lahko za informacije o covid 19 obrnejo na strokovne delavce v domu, diplomirane medicinske sestre, na direktorja doma. Ti se morajo odzvati na njihova vprašanja. Ključnega pomena pa je predvsem zaupanje v strokovnost dela domov in dobro sodelovanje vseh vključenih v življenje doma: stanovalcev, zaposlenih in vodstva. V primeru dodatnih vprašanj ali pomislekov pa naprošamo, da se gospa obrne na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in pokliče 01 369 76 05. Zaposleni na storitvi pomoči na domu, ki niso cepljeni, se morajo testirati na 48 ur. Če oseba želi preveriti izpolnjevanje pogojev PCT pri izvajalki pomoči na domu, se lahko z vprašanjem obrne na zavod, v okviru katerega se pomoč na domu izvaja.«


Naši gostje so bili dr.Tatjana Avšič Županc, dr. Roman Jerala in dr. Mateja Logar
Naši gostje so bili dr.Tatjana Avšič Županc, dr. Roman Jerala in dr. Mateja Logar © Rok Mihevc in svetovni splet

Prva oddaja o covidu je prinesla odgovore na naslednja vaša vprašanja. Sodelovali so: vodja svetovalne skupine za covid dr. Mateja Logar, specialistka medicinske mikrobiologije dr. Tatjana Avšič Županc in biokemik dr. Roman Jerala.

(France) Lani za božič je prebolel korono. Zdaj ga občasno, preden zaspi, strese: včasih noga, roka, telo.

Dr. Mateja Logar: »Tisti, ki prebolijo covid, imajo pogosto težave tudi po akutni obliki. Ko se bolezen sama že umiri, vse težave ne izginejo. Najpogosteje ostanejo motnje spanja, bolečine v mišicah, utrujenost, bolečine v prsnem košu. Predstavljam si, da so pri gospodu trzljaji v kakšni mišici. To so težave, ki se običajno ne stopnjujejo, v nekaj tednih do mesecih tudi izzvenijo. Kakšnega posebnega ukrepanja, zdravila, ni, če bi se stanje začelo slabšati, naj se o tem posvetuje s svojim zdravnikom, ki ga bo napotil k nevrologu.«

(Neža) Je res, da je test na novi koronavirus pozitiven, če pred testiranjem spijemo Coca-colo?

Dr. Roman Jerala: »Kar zadeva Coca-colo, močno dvomim, da bi to držalo, nisem pa preizkusil. Nenazadnje Coca-colo spijemo, vzorec pa vzamemo iz nosa. Če bi kaj vplivalo, bi bilo lažje narediti, da je test negativen, kot pa pozitiven. Mislim, da ne vpliva niti Coca-cola niti Cocta.«

(Neža) Zakaj moramo pred cepljenjem podpisati izjavo, da sami prevzemamo odgovornost? Zakaj nihče ne odgovarja za negativne učinke cepljenja?

Dr. Roman Jerala: »V prvi vrsti smo sami odgovorni za svoje zdravje. Cepiva so na voljo, v principu država odgovarja za cepiva, ki so obvezna, to pa ni obvezno. V zadnjem protikoronskem paketu je določeno, da naj bi država pokrila škodo, ki bi nastala zaradi morebitnih stranskih učinkov cepljenja. Tudi kar se tega tiče, je tu neka varnost države, ki zagotavlja varnost tudi preko svojih strokovnjakov in EME, ki so cepiva pregledali.«

(Alenka) Lani oktobra je prebolela korono, letos avgusta je bila cepljena z Janssenom. Je smiselno, da se gre cepiti še enkrat? S katerim cepivom? Je smiselno prej preveriti, koliko ima protiteles? Bo tudi to cepljenje brezplačno?

Dr. Mateja Logar: »Cepljenje je vsekakor brezplačno. Glede na to, da je bila cepljena avgusta, bi priporočila, da se gre ponovno cepiti. Vektorskih cepiv za ponovno cepljenje ne uporabljamo. Če smo govorili v začetku cepljenja in v prvih spomladanskih mesecih, da za prebolevnike zadošča en odmerek, smo zdaj bolj prepričani, da je bolje, da tudi prebolevniki prejmejo dva odmerka, ker za zaščito pred delta različico virusa potrebujemo čim višjo koncentracijo protiteles. Protitelesa, ki se določajo komercialno v laboratorijih zdravstvenih domov ali samoplačniško, nič ne povejo o tem, kakšna je naša stopnja zaščite. Lahko imamo zelo visoko število protiteles in vseeno zbolimo, obstajajo pa posamezniki, ki imajo nizko koncentracijo protiteles, pa so zaščiteni, ker so tu pomembna še protitelesa, ki jih ne moremo tako enostavno določiti in t. i. celična imunost, naše bele krvničke, ki uničujejo okužene celice. Ni potrebno, da bi se testirala, definitivno pa priporočam cepljenje s cepivom Moderna ali Pfizer, sta enakovredni, neželeni učinki so zelo podobni in cepivi sta se zaenkrat izkazali kot zelo varni.

Cepljenje močno zmanjša verjetnost za okužbo in ščiti pred težjim potekom bolezni
Cepljenje močno zmanjša verjetnost za okužbo in ščiti pred težjim potekom bolezni © CDC / Unsplash

(Roman) Zakaj se ne sprejme takojšen sklep vlade o obveznem cepljenju? Če bodo še prihajali v bolnico necepljeni in okuženi, zakaj se jim ne izstavi računa za zdravljenje, saj zavestno ogrožajo nacijo?

Dr. Mateja Logar: »To so zelo skrajni ukrepi. Smo mnenja, da bi s tem vnesli še več odklonilnosti do drugih cepljenj, še več negodovanja. Zdaj je covid glavna težava, ostajajo pa še druge bolezni in če bomo vzgojili nek negativen odnos do cepljenja, se nam bo to kasneje še dodatno maščevalo. Vse, kar je prisilno ali obvezno, ni nujno, da ima tudi pozitiven učinek na dolgi rok. Kar se tiče plačila. Nekatere države so šle v tej smeri. Naš zdravstveni sistem še vedno temelji na socialnih vrednotah, ljudi ne moremo razlikovati. Zelo hitro bomo rekli, da si nekdo, ki je star 80 let, ne zasluži več zdravljenja v bolnišnici, da si nekdo brez slovenskega državljanstva ne zasluži zdravljenja v intenzivni enoti. Tu je stvar bolj kompleksna.«

(Maja) Ali je novi koronavirus izoliran?

Dr. Tatjana Avšič Županc: »Novi koronavirus SARS-CoV-2 je bil izoliran v številnih laboratorijih po svetu, tudi v laboratoriju našega inštituta. Izoliranih imamo že preko 60 virusov SARS-CoV-2, večinoma iz brisov nosnega žrela bolnikov, pa tudi iz pljuč bolnikov, ki so žal boj z boleznijo izgubili. Izoliran imamo SARS-CoV-2 iz placente nosečnice, ki se je med nosečnostjo okužila in ko pride do stanja poroda, dobimo tudi te vzorce na naš inštitut. Imamo kar veliko virusnih izolatov, vse virusne različice, ki se med seboj že na pogled razlikujejo.«

Zakaj paličice rinejo pri testiranju globoko v nos, če virus kroži povsod po zraku?

Dr. Tatjana Avšič Županc: »Če želimo ugotoviti, ali je neka oseba okužena ali ne, moramo za potrebe klinične mikrobiologije in diagnostike tega virusa in tudi kateregakoli drugega respiratornega virusa, odvzeti kužnino pravilno na pravem mestu. To je prvo pravilo v diagnostični mikrobiologiji. Za respiratorne viruse je to bris nosno žrelnega predela in to je tisto, kar je edino pravilno. Kot poslušalci vedo, je ena od možnosti tudi iskanje kužnega virusa v slini, vendar se to ni pokazalo za enako kvalitetno kot bris nosno žrelnega predela, kjer se virus najprej sreča s celicami našega telesa in se začne že na tem delu telesa, v epiteliju nosnega predela, tudi množično razmnoževati.«

Je snov, ki se nahaja na testnih paličicah, res strupena?

Dr. Tatjana Avšič Županc: »Testne paličice, ki jih uporabljamo v mikrobioloških diagnostičnih laboratorijih (ne v tistih, ki jih ljudje morda kupijo v lekarnah in povsod drugod, teh nismo testirali), so preverjene testne paličice, ki so različnih osnov. Lahko so bombažne, lahko so dakronske paličice, zelo pomembno je, da je vsaka paličica sterilna. Vsi materiali, iz katerih so paličice narejene, so predhodno preverjeni v mnogih laboratorijih. Palčke niso ne strupene, ne nevarne.«

Kaj točno pokaže test PCR in kaj je izumitelj PCR testa dejal o učinkovitosti tega testa?

Dr. Tatjana Avšič Županc: »Verižna reakcija s polimerazo je slovenski izraz za PCR. To je molekularna metoda, ki jo v moderni diagnostični mikrobiologiji in konkretno, če smo pri virusu SARS-CoV-2, uporabljamo že dolga leta, predvsem v diagnostiki virusa HIV, virusov hepatitisa, predvsem pa v diagnostiki vseh respiratornih virusov. To je metoda, s katero najhitreje iz pravilno odvzete kužnine na pravem mestu ob pravem trenutku (ko ima bolnik neke znake, če govorimo o bolnem ali potencialno okuženem) na najhitrejši in najbolj gotov način dokažemo genetski material virusa: ali gre za DNA ali RNA virus. Pri virusu SARS-CoV-2 govorimo o dokazu RNA povzročitelja samega SARS-CoV-2. To v diagnostičnih mikrobioloških laboratorijih delamo po standardnih pravilih, ki jih od nas zahteva stroka, mi smo zato neprestano v ne samo notranjih, ampak tudi zunanjih nadzorih. Konkretno za virus SARS-CoV-2 in njegovo diagnostiko smo imeli od lanskega leta do novembra že 8 zunanjih kontrol s strani Svetovne zdravstvene organizacije, Evropskega centra za nadzor bolezni in ostalih inštitucij, ki skrbijo za standardizacijo in nadzor kakovosti. Lahko rečem, da v naših mikrobioloških laboratorijih po Sloveniji delujemo po pravilih standarda. Izumitelj osnovne metode, ne te, ki jo mi danes uporabljamo (PCR metod oz. različic je nešteto), jo je takrat, ko jo je izumil,  uporabljal za popolnoma druge namene. Trditev, ki kroži po socialnih omrežjih, da je izumitelj rekel, da ta metoda ni primerna za diagnostiko konkretno SARS-CoV-2 virusa, je nesmiselna, ker je ta profesor umrl, preden se je SARS-CoV-2 sploh pojavil.«

'Vsi materiali, iz katerih so paličice narejene, so predhodno preverjeni v mnogih laboratorijih. Palčke niso ne strupene, ne nevarne.'
'Vsi materiali, iz katerih so paličice narejene, so predhodno preverjeni v mnogih laboratorijih. Palčke niso ne strupene, ne nevarne.' © Mufid Majnun / Unsplash

(Helena) Zakaj se prebolevnikov in cepljenih ne obravnava enako? Po statistiki je znano, da je prebolevnikov manj na intenzivnih oddelkih kot cepljenih. Pred 14 dnevi so se v naši vasi družili mladi v zaprtem prostoru, naslednji dan je bil eden od njih pozitiven. Prijateljica, ki je sedela zraven, je kovid prebolela pred enim letom, ni bila pozitivna, dva cepljena prijatelja sta bila pa pozitivna. Zakaj NIJZ ne predlaga, da bi se morali testirati vsi: cepljeni, necepljeni, prebolevniki? Tudi cepljeni prenašajo ta virus.

Dr. Mateja Logar: »Po podatkih ne drži, da so prebolevniki manjkrat hospitalizirani. V ZDA so naredili natančno raziskavo, v kateri so gledali številne parametre. Ugotovili so, da je bilo v šestih mesecih po prebolelem covidu kar petkrat več tistih, ki so že preboleli covid, ponovno hospitaliziranih zaradi covida kot tistih, ki so bili cepljeni. Podatki niso enoznačni in se še zbirajo. Po preboleli okužbi in po cepljenju vemo, da nastanejo protitelesa. Pogosto pri prebolevnikih, ki so preboleli blago obliko okužbe, nastane zelo malo protiteles, ta zelo hitro izginejo in so ponovno dovzetni za okužbo. Zato se trenutno ne odločamo, da bi bili prebolevniki obravnavani kako drugače kot cepljeni. Kar se tiče pa testiranja prebolevnikov in cepljenih, je tako: če smo preboleli oz. smo se cepili, smo razvili protitelesa in celice, ki nas ščitijo pred novim koronavirusom. Če smo v stiku z okuženim, lahko virus pride na našo sluznico. Tu pride za razliko od teh, ki niso preboleli oz. cepljeni, do tega, da naše imunske celice odreagirajo na virus, ga uničijo, ostanki virusa pa ostanejo na sami sluznici. Če bomo delali hitri ali PCR test, bomo lahko dokazali samo mrtve viruse. To pomeni, da nekdo v resnici sploh ni kužen, ima pa ostanke virusa. Pri tistih, ki niso cepljeni in niso preboleli, nimajo zaščite, zato je bistveno večja verjetnost, da bo virus prišel v sluznico, vstopil v celico, se začel razmnoževati in povzročil okužbo. Pri teh pa tudi vemo, da postanemo kužni dan do dva preden imamo bolezenske znake. S testiranjem najdemo ravno te ljudi, ki so v fazi, ko še niso zboleli, so pa že kužni.«

(Poslušalka iz Domžal) Gospa je imela trombozo, težave ima z žilami in oteklo nogo, ker bi ji morali operirati koleno. Cepljena je dvakrat s cepivom Moderna. Naj gre po tretji odmerek in če da, katero cepivo?

Dr. Mateja Logar: »Če je od drugega odmerka minilo več kot pol leta, vsekakor priporočamo tretji odmerek, ki dodatno ščiti pred tem, da bi bilo potrebno iti v bolnišnico. Če zboli, bo verjetno zbolela za blago obliko bolezni. Predvsem ljudje, ki imajo kronične bolezni, še bolj potrebujejo ta tretji odmerek, saj je pri njih še dodatno povečano tveganje za težji potek bolezni.«

(Renata) Ima reakcijo po cepljenju v marcu. Slabost po drugem cepljenju, brez apetita, hujšanje, odpovedovanje leve roke. Zdravnik ni odkril nobene napake, vsak teden je na pregledu, pojedla je že 80 antibiotikov.

Dr. Mateja Logar: »Pomembno je, kdaj so se te težave pojavile. Težko je oceniti, za kakšno bolečino gre. Morda je to posledica kakšnih degenerativnih sprememb na hrbtenici, morda na vratni hrbtenici, tudi tu lahko bolečina, ki je izrazitejša v nočnem času, seva v roko. Če te bolečine vztrajajo, je potrebno narediti določene preiskave. Če ocenjujemo, da bi šlo za okvaro živca, ki povzroča nevralgične bolečine, bo specialist nevrolog uspel bolj natančno opredeliti in svetovati ustrezno zdravljenje. Če gre za oceno, da so spremembe posledice degenerativnih sprememb na hrbtenici, bodo svetovali ortopedi. Predvsem je pomembno, da se oceni, kakšna je bolečina, najverjetnejši vzrok in zdraviti glede na izvor. Preko osebne zdravnice naj gospa pride k specialistu.«

(Erna) Cepljena je s cepivom AstraZeneca v marcu. Je tretji odmerek smiseln, če se bo izkazalo, da bo cepljenje potrebno vsako leto?

Dr. Mateja Logar: »Pri vektorskih cepivih, kamor sodi tudi cepivo AstraZeneca, ugotavljamo, da je že osnovni imunski odgovor nekoliko slabši kot pri tistih, ki so bili cepljeni z mRNK cepivi. Cepljenim z AstraZeneco priporočamo, da gredo po tretji odmerek že dva meseca po drugem odmerku cepiva. V tem primeru se ne cepi več z vektorskim, ampak s Pfeizerjem ali Moderno. Se bo morda treba cepiti res vsako leto? Trenutno kaže, da virus ostane z nami in da imunost po dveh odmerkih začne pešati po pol leta. Zdaj bomo videli, kako je s tem tretjim odmerkom. Zelo verjetno, če bo virus ostal pri nas, bo podobno kot pri gripi. Potrebno bo vsakoletno cepljenje.«

(Metka) Zakaj naj bi necepljeni zdravstveni delavci nosili večjo odgovornost za potencialni prenos bolezni kot cepljeni, ki lahko prav tako prenašajo virus?

Dr. Roman Jerala: »Dejstvo je, da je možnost, da bi cepljeni prenašali virus in se okužili, bistveno manjša.  Cepljenje vam precej zmanjša verjetnost, da se okužite, predvsem zmanjša verjetnost za težji potek bolezni. Tudi, če se okužite, če ste cepljeni, je precej manjša verjetnost, da bo cepljeni okužil drugega. Tisti cepljeni, ki so v stiku z najbolj ranljivimi, bi se morali tudi testirati (če so v stiku npr. z ljudmi, ki so transplantirani, z osebami v domovih za ostarele).«

Se lahko cepljeni prosto sprehajajo med ljudmi, če imajo v gospodinjstvu okuženo osebo?

Dr. Roman Jerala: »Ne vem, kakšno je uradno stališče. Jaz mislim, da ne. Če obstaja verjetnost, da se okužijo, če je v gospodinjstvu okužena oseba, je smiselno, da ljudje ostanejo doma, da ne ogrožajo ostalih.«

Kaj je vzrok, da nekateri ne zbolijo, čeprav so v tesnem stiku z bolnimi?

Dr. Roman Jerala: »Verjetnost, da se boste okužili v istem gospodinjstvu, je po statistiki 30 % ali malo več. Na to vpliva marsikaj. Eno je, kako kužni so ljudje, s katerimi ste v stiku. Okužba je odvisna od časa trajanja bližnjih kontaktov, od doze virusa. Če ste dlje časa z nekom, ki izloča večje količine virusa, je večja verjetnost, da se okužite. Če je nekdo v gospodinjstvu okužen, je zelo dobro, da ta nosi masko, če je v stiku z ostalimi. Še bolje je, če se ga da izolirati v druge prostore, da se čim manj srečuje z ostalimi. Smiselno bi bilo, da vsi v gospodinjstvu v skupnih prostorih nosijo masko. Obstaja več različnih dejavnikov, ki vplivajo na to. Ni nobenega jamstva, da se bo nekdo okužil, je pa velika verjetnost. Do največjega števila okužb pride prav v istem gospodinjstvu.«

Lahko nekdo širi virus, ki nima niti najmanjših bolezenskih znakov?

Dr. Roman Jerala: »Lahko. To je eden od pomembnih problemov te bolezni, da asimptomatski ljudje lahko okužijo druge, ne da bi sami vedeli, da so okuženi. Zaradi tega je težko zamejevati širjenja bolezni za razliko od SARS-a, kjer so bili samo simptomatski ljudje okuženi in je bilo to okužbo precej lažje nadzorovati. Lahko ljudje niti ne zbolijo, virus pa vseeno izločajo. Najbolj kužni so ljudje, ko začnejo dobivati simptome, so pa določeni ljudje, (t. i. superprenašalci), ki so brez simptomov in iz zaenkrat neznanih razlogov izločajo velike količine virusa in taki lahko okužijo kar veliko število ljudi.«

Si lahko sami okrepimo imunski sistem do te mere, da ne bi mogli zboleti za covidom?

Dr. Roman Jerala: »Žal ni nobenega recepta, kako popolnoma preprečiti okužbo. Vsekakor so ljudje, ki imajo slabši imunski sistem, bolj ogroženi. Če smo telesno aktivni, če dobro jemo, smo sicer v dobri kondiciji, je večja verjetnost, da bomo okužbo lažje preboleli. To, da se ne bi okužili, pa je praktično nemogoče.«

Vabljeni k poslušanju tokratne Svetovalnice s strokovnjaki. Nadaljujemo prihodnji teden. Bodite z nami.


Shod za otroke in družine (photo: Marjana Debevec) Shod za otroke in družine (photo: Marjana Debevec)

Družino bomo branili do konca

Kljub dežju se jev torek popoldne na shodu za zaščito družine pred državnim zborom zbralo skoraj 10.000 ljudi. V besedah upanja in hkrati odločenosti so sporočali, da ne bodo dopustili poseganja v ...

Družina (photo: pexels) Družina (photo: pexels)

"Mama je aspirin, ata pa apaurin"

Po dveh mesecih smo v oddaji Za življenje gostili specialnega pedagoga Marka Juhanta, ki pravi, da je čas, ki prihaja, zanj najlepši v letu. Ne samo zaradi pestrosti barv, tudi zato, ker stvari, ...