O pomenu vidne dvojezičnosti in vsakodnevni uporabi slovenščine

Slovenci po svetu | 11.11.2021, 17:35 Matjaž Merljak

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je bila v ponedeljek in torek, 8. in 9. novembra 2021, na obisku pri Slovencih na Goriškem v Italiji.

Svoj obisk je začela v Ljudskem vrtu, kjer je položila cvetje k spomeniku Simonu Gregorčiču ter tako počastila spomin na goriškega slavčka. Dogodka so se udeležili predstavniki slovenskih organizacij ter dijaki 4. letnika Državnega izobraževalnega zavoda s slovenskim učnim jezikom Trubar Gregorčič. Sledilo je srečanje s člani Zadruge Goriška Mohorjeva. Predstavil jo je urednik msgr. Renato Podbersič, tednik Novi glas odgovorni urednik Jurij Paljk, otroško revijo Pastirček pa urednik Marjan Markežič. Sogovorniki so izpostavili izziv, ki ga prinaša digitalizacija, potrebo po vzgoji mlajših sodelavcev, razveseljivo pa je, da ohranjajo svoje bralce in tako tudi svoje poslanstvo ohranjanja slovenske tiskane besede na Goriškem in tudi širše.

Po ogledu cerkve sv. Ivana, dušnopastirskega središča za Slovence v Gorici, je ministrica obiskala goriškega nadškofa msgr. Carla Roberta Marija Redaellija, ki se mu je v prijetnem pogovoru med drugim zahvalila za skrb, ki jo namenja slovenskim vernikom in bogoslužju v slovenskem jeziku. Nadškof je ministrici predstavil, kako se je nadškofija vključila v projekt Evropske prestolnice kulture, ki jo bosta leta 2025 predstavljali Nova Gorica in Gorica.

Popoldan je ministrica najprej odšla v Dijaški dom Simona Gregorčiča, kjer ji je ravnateljica Kristina Knez skupaj z vzgojiteljicami predstavila aktivnosti. Dijaški dom je namenjen popoldanskemu varstvu otrok in učencev in predstavlja eno pomembnih točk ohranjanja slovenske besede, saj vse dejavnosti potekajo v slovenskem jeziku. Na ta način želijo v domu krepiti vsakodnevno rabo jezika ne le otrok iz slovenskih družin, temveč tudi tistih, kjer doma ne govorijo slovensko oziroma je znanje slovenščine šibkejše.

Ministrica dr. Jaklitsch je obiskala tudi Mladinski dom, ki prav tako zagotavlja popoldansko varstvo otrok in pomembno prispeva k utrjevanju slovenščine kot pogovornega jezika. Dejavnosti doma je ministrici predstavil njen ravnatelj Mauro Leban in ena od vzgojiteljic, ki skrbi za otroke. Vsi sogovorniki so izpostavili velik pomen obšolskih dejavnosti za slovensko manjšino oz. za krepitev slovenščine kot pogovornega jezika med mlajšimi.

Sledilo je srečanje z županom Gorice Rodolfom Ziberno. Po prijaznem sprejemu in izmenjavi simboličnih daril je župan ministrico seznanil s projektom postavitve trojezičnih turistično-informacijskih tabel (italijansko, slovensko in angleško) v mestu. Ministrica je v pogovoru izpostavila pomen vidne dvojezičnosti v Gorici ter aktivnejšo vlogo občine pri tem. Kot primer dobre prakse je omenila samoumevno vidno in dosledno dvojezičnost na območju, kjer v Sloveniji živi italijanska narodna skupnost.

Ministrica je v okviru obiska pri Slovencih na Goriškem obiskala tudi Kinoatelje, kjer se je srečala s podpredsednico Majdo Bratina in vodjo programa Matejo Zorn, ki sta predstavili dosedanje delo in načrte. Kinoatelje, ki se posveča tudi filmski vzgoji mladih, hrani tudi veliko dragocenega filmskega gradiva, vsebinsko povezanega z življenjem slovenske manjšine v preteklosti, ki bi si ga želeli v prihodnje tudi urediti ter digitalizirati.

V KB Centru v Gorici je sledilo daljše srečanje s predstavniki nekaterih društev, ki so vključeni tudi v SKGZ. Svoje načrte za prihodnost in izzive, s katerimi se srečujejo pri svojem delu ter zaradi pandemije, so predstavili predstavniki Kmečke zveze, Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, Glasbene matice, Slovenskega izobraževalnega konzorcija, Zveze slovenskih kulturnih društev, Slovenskega društva Karnival, Sindikata slovenske šole, Društva slovenskih upokojencev za Goriško, Slovenskega planinskega društva Gorica in Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. Prav vsi si skozi svoje dejavnosti trudijo ohranjati in krepiti slovenstvo in slovenski jezik, obenem pa se zavedajo, da se število članov skupnosti krči, da mnogi mladi odhajajo v Slovenijo ter drugam ter da bo potrebno premisliti, kako slovensko stvarnost v tem prostoru negovati tudi v prihodnje.

Večer je ministrica preživela v Štandrežu, kjer so jo pričakali člani Prosvetnega društva Štandrež, Društva sKultura 2001 in skavti. Ministrici so predstavili svoje dejavnosti in načrte. Ob vsem je najbolj pohvalna dosledna raba slovenskega jezika in narodna zavednost, ki jo gojijo. Po zaključku pogovora je kustos goriških muzejev Saša Quinzi ministrici razkazal še tamkajšnjo župnijsko cerkev, ki jo je poslikal slikar Tone Kralj. Gre za najobsežnejše delo tega primorskega slikarja, ki je v svetopisemske prizore spretno vnašal slovensko narodno izročilo.

Drugi dan je ministrica Jaklitsch začela s srečanjem z župnikom Karlom Bolčino, vikarjem za slovenske vernike v nadškofiji Gorica, ki je tudi tesno povezan s celotno slovensko zamejsko skupnostjo v Italiji, zato je ministrici predstavil delovanje slovenskih župnij, ki predstavljajo eno od pomembnih središč slovenstva v Italiji. Ministrica se mu je zahvalila za ves trud, ki ga slovenski duhovniki vlagajo v ohranjanje slovenskega jezika in slovenstva znotraj župnijskih občestev.

Nato se je ministrica odpravila v Kulturni dom Andreja Budala Štandrež, kjer se je srečala s predstavniki slovenskih društev: Slovensko kulturno in rekreacijsko društvo Oton Župančič, Gospodarska zadruga Brajda Vrh, Slovensko kulturno in rekreacijsko društvo Danica, Odbojkarski klub Val, Odbojkarski klub Mavrica, Kajakaško društvo Šilec, Amatersko športno društvo Juventina in Fotoklub Skupina 75. S strani društev, ki se ukvarjajo s športnimi dejavnostmi, je bila pomembna informacija, da se vsi trudijo, da treningi potekajo v slovenskem jeziku; vsi trenerji govorijo tudi slovensko. Kulturna društva skozi dejavnosti ohranjajo slovensko izročilo in krepijo slovensko narodno zavest, srečujejo pa se tudi s z izzivi, ki jih prednje postavlja demografija in krčenje slovenske manjšine. Ministrica jih je spodbudila, naj vztrajajo in iščejo poti, kako v svoje vrste privabiti mlade, da bodo v prihodnje lahko prevzeli tudi vodenje društev, obenem pa se jim je zahvalila za njihovo neutrudno delo za slovensko skupnost.

Iz Štandreža je ministrica odšla v Sovodnje, kjer ima slovenska skupnost v lasti Kulturni dom Jožefa Češčuta. Tam jo je sprejel župan Luca Pisk, ki se je v nadaljevanju tudi aktivno vključeval v pogovor ministrice s predstavniki številnih slovenskih društev, ki delujejo v občini: Slovensko kulturno in rekreacijsko društvo Sovodnje, Slovensko kulturno in rekreacijsko društvo Skala Gaberje, Prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela, Planinsko društvo Rupa-Peč, Športno združenje Soča, Amatersko športno društvo Sovodnje, Jus Vrh, AKŠD Vipava-Peč in AZŠR Vipava, dogodka pa se je udeležil tudi tamkajšnji župnik msgr. Renato Podbersič. Ministrica se je uvodoma zahvalila za prijazen sprejem in izrazila zadovoljstvo nad številom mladih, ki so bili prisotni na srečanju. Zastopniki društev so v predstavitvah nanizali številne dejavnosti, ki jih izvajajo, in poudarili zavezanost slovenskemu jeziku pri delovanju in slovenski kulturi, ki jo gojijo. Župnik Podbersič je orisal župnijo z vidika statistike zakramentov in izrazil upanje, da se bodo slovenske družine v prihodnosti številčno okrepile. Na poti iz Sovodenj se je ministrica z delegacijo zaustavila pri spomeniku Primoža Trubarja in tam položila cvetje.

Popoldan je ministrica dr. Helena Jaklitsch obiskala še Doberdob in se najprej ustavila pri spomeniku slovenskim padlim vojakom v prvi svetovni vojni in položila cvetje. Spomenik stoji na kraju, kamor je v Doberdobu med prvo svetovno vojno padla prva granata. Na njem je vklesano besedilo pesmi »Oj, Doberdob, slovenskih fantov grob«, ki je prisotne tako nagovorilo, da so pesem tudi zapeli.

Dvodnevni obisk pri Slovencih v Goriški pokrajini je ministrica zaključila v Sprejemnem centru Gradina, ki stoji ob vhodu v Naravni rezervat Doberdobsko in Prelosno jezero, kjer jo je pričakal župan Doberdoba Fabio Vizintin in jo v spremstvu vodnika popeljal po delu rezervata. Župan je ministrici predstavil dejavnosti in načrte občine, predvsem glede geoparka, ki ga želijo vključiti tudi na Unescov seznam, zanje pa je tudi pomemben zaradi večje turistične privlačnosti teh krajev. Župan je izpostavil tudi odlično sodelovanje z obmejnimi slovenskimi občinami. Zahajajoče sonce in v jesenske barve odeti ruj sta ponujala dih jemajoče poglede. Na kratko sta se zaustavila tudi v tamkajšnjem muzeju, nato pa odšla na srečanje z društvi, ki delujejo v občinah Doberdob, Ronke in Tržič: Kulturno društvo Jezero, Slovensko kulturno društvo Hrast, Amatersko športno društvo Mladost, Otroški pevski zbor Veseljaki, Amatersko športno društvo Kremenjak, Slovensko kulturno in rekreacijsko društvo Jadro, Ženski pevski zbor iz Ronk, Slovensko kulturno in športno rekreacijsko društvo Tržič, Mažoretke Doberdob, Društvo Dob in Združenje staršev Romjan. Številčnost društev, kot tudi njihova vsebinska raznolikost kažejo na živost slovenske skupnosti v Goriški pokrajini, hkrati pa se srečujejo z različnimi izzivi, ki so velikokrat pogojeni z odnosom širše skupnosti do slovenske manjšine. Vsekakor je prav pri vseh društvih ključni vidik ohranjanje in učenje slovenskega jezika ter njegova raba v vsakodnevnem življenju in ne zgolj znotraj učilnic ali društvenih prostorov.

Dneva, ki ju je ministrica preživela med Slovenci v Goriški pokrajini, sta bila zelo pomembna za vse prisotne, saj so izmenjali veliko zanimivih informacij in izkušenj. Mnogi so izražali veselje in hvaležnost, da je ministrica prišla mednje in si vzela tudi dovolj časa, na drugi strani pa je ministrica s sodelavci pridobila dodaten in tudi nov pogled na delo, življenje in mnoge izzive Slovencev, ki bivajo v Goriški pokrajini, kar bo zagotovo pripomoglo h kakovostnejšemu izvajanju nalog, ki jih opravlja Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Oba dneva sta ministrico spremljala predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj in predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila, prvi dan še generalni konzul v Trstu Vojko Volk, drugi dan pa konzul v Trstu Peter Golob.