Vrh Evropske unije o visokih cenah energije

Slovenija 21. 10. 2021, 12:59 Andrej Šinko

Voditelji članic evropske unije so se zbrali v Bruslju, kjer bodo razpravljali o tem, kako ublažiti posledice rasti cen energije za ljudi in podjetja. Zavzeli naj bi se za nabor kratkoročnih ukrepov v pomoč najranljivejšim, ki jih je minuli teden razgrnila Evropska komisija.

Cene energentov so v zadnjih tednih skokovito rasle. Ekonomist Matej Lahovnik pričakuje, da se bodo razmere do pomladi, tudi zaradi ukrepanja članic Unije, umirile. »Na dolgi rok je precej verjetno, da cene ne bodo tako nizke kot smo bili navajeni,« je  dodal.

Slovenska vlada je za zdaj regulirala zgolj maržo za kurilno olje, ki je za liter omejena na šest centov, prvič pa bomo kurilno olje po regulirani ceni lahko kupili 9. novembra. Med drugimi možnostmi, ki jih bodo na današnjem vrhu obravnavali voditelji, Evropska komisija predlaga tudi energetske vavčerje za najranljivejše, začasen zamik plačil, ciljno zmanjšanje davčne stopnje in varovala proti izključitvi iz omrežja.

Lahovnik ocenjuje, da bo tudi Slovenija morala poseči po nekaterih od teh ukrepov. »Navsezadnje je ta energetska kriza deloma tudi posledica tega, da vse države močno omejujejo uporabo fosilnih virov energije in prehajamo na obnovljive vire. Zaradi tega je tistim, ki so najbolj prizadeti, treba pomagati. Temu so namenjena sredstva podnebnega sklada, Evropska komisija to dopušča, in mislim, da bo med naborom teh ukrepov morala tehtati tudi vlada,« je dejal sogovornik. 

Za podjetja Evropska komisija predlaga državne pomoči. Te so nujne, je dopoldne na konferenci z naslovom Javne investicije 2021 ocenil infrastrukturni minister Jernej Vrtovec in pojasnil: »Železarna Jesenice porabi odstotek električne energije za celotno državo, da ne govorim o Talumu. To so težave zlasti za gospodarstvo in verjamem, da bomo v roku štirinajstih dni, tudi po vrhu energetskih ministrov prihodnji teden v Bruslju, imeli primerne odgovore.« Ministra skrbijo tudi cene daljinskega ogrevanja, na katere ima država najmanj vpliva.

Evropska unija bo iskala dolgoročnejše rešitve

Evropski voditelji naj bi pozvali k preučitvi srednjeročnih in dolgoročnih ukrepov za zagotovitev cenovno dostopne energije, za okrepitev odpornosti evropskega energetskega sistema, zagotovitev varne dobave energije in v podporo prehodu v podnebno nevtralnost.

V zvezi s tem je Lahovnik jasen, da bo nujen razmislek o povečanju samooskrbe. »Če na eni strani Evropska komisija pravi, da fosilni viri energije niso več zaželeni in da bo treba zapirati termoelektrarne, bo treba razmisliti, kaj pa po tem. Veter in sonce ne moreta biti ustrezna nadomestna vira, ko govorimo o zanesljivosti oskrbe. In seveda je potem na mestu razmislek o nuklearkah.«  

Glede tega imajo članice Evropske unije deljena mnenja. Francija je na čelu skupine držav, ki si želijo povečati proizvodnjo energije z jedrskih elektrarn, Nemčija in Avstrija pa sta med državami, ki zaradi varnostnega tveganja temu nasprotujejo.