Kaj druži in kaj razlikuje sredine ter petkove proteste?

Spoznanje več | 29.09.2021, 11:02 Rok Mihevc

Protesti. Zdaj imamo poleg petkovih še sredine, manjši pa se je zgodil tudi ob včerajšnjem obisku vlade v zasavski regiji v Trbovljah. Več sto zbranih je z glasnimi vzkliki zahtevalo odstop vlade Janeza Janše. Skušali so priti v dvorano, a jim je policija to preprečila. Kaj vse te proteste druži in kaj razlikuje?

Trikotnik – protestniki, opozicija, mediji – že 70 petkov deluje usklajeno

Protivladni protesti že od samega nastopa vlade sicer redno potekajo ob petkih, a zdaj prav tem šov jemljejo sredini, je v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« ocenil p. Branko Cestnik. »Sredini jemljejo petkovim, jemljejo šov. Petkovi so pač, da pade vlada, so zelo enobarvni, levičarski, rdeči. To niti ni velika skrivnost. Vezani so bolj na metropolitanski prostor, v ozadju je rdeča buržoazija, delajo v trikotniku protestniki, opozicija in mediji. Ta trikotnik je 70 petkov deloval usklajeno, tako da že posumiš na neko štabno delovanje. Medtem ko se sredini protesti zdijo bolj spontani in tudi sam sem se pogovarjal z udeleženci, zakaj so šli. En dober faran mi je prepričan odgovoril, da zaradi svobode, da je proti PCT.«

Sredini protesti epidemiološki, petkovi politični

Sredini protesti so tako bolj osredotočeni na epidemijo in bolj izvirajo iz teh strahov, ki so vezani na sam virus, cepljenje in ukrepe, je prepričan Cestnik. »Sredini so bolj epidemiološki, petkovi pa politični. Upam pa, da bodo oboji počasi izveneli, ker res niso potrebni. Take diktature pri nas ni. Tako kot tepejo protestnike po odličnih zahodnih demokracijah, jih pri nas sigurno ne.«

Upam pa, da bodo oboji počasi izveneli, ker res niso potrebni. Take diktature pri nas ni.

Nezaupanje v inštitucije dediščina komunizma

Zato bolj spodbuja k zgledu Danske, Švedske in Belgije, kjer so storili velike korake in odprli javno življenje, seveda zaradi visoke precepljenosti. »Tam vlada eno zrelo državljanstvo. Mi pa imamo še malo dediščine komunizma, nedemokracije, nezaupanja v inštitucije, sistemskih laži, ki so prihajale iz medijev. Zato Zahodna Evropa še malo zaostaja tudi v teh stvareh, ker je bila od prej vajena nezaupati avtoritetam.«

KPM: Stališča izražajmo na bolj spoštljiv in miren način

Glede protestov proti obveznosti pogoja PCT so se oglasili tudi v Komisiji pravičnost in mir, v kateri poudarjajo, da imajo vsi državljani pravico do svobodnega izražanja. Hkrati pa menijo, da lahko državljani izražajo stališča na spoštljiv in miren način ter da osebna stališča ne smejo biti razlog za vzpostavljanje nezdravih napetosti in izključevanja znotraj družin in družbe.