Svoboda gibanja se ne meri s pravico do življenja!

Spoznanje več 22. 09. 2021, 08:38 Alen Salihović

Kaj o varovanju zdravja določa Ustava RS in kako lahko to apliciramo na epidemijo ter kako je s spoštovanjem človekovih pravic v času epidemije in testom sorazmernosti pri odločanju o ukrepih. To je zgolj nekaj vprašanj, ki smo jih v tokratni oddaji »Spoznanje več predsodek manj« zastavili ustavnemu sodniku Dr. Dr. Klemenu Jakliču (Oxford ZK, Harvard ZDA).

Iz ustave izhajajo abstraktno zapisane vrednote, ki jih država mora spoštovati in varovati. Med njimi je tudi pravica do življenja in zdravja. »17. člen ustave jasno določa, da je človekovo življenje nedotakljivo. Pri tem gre za eno temeljnih pravic iz ustave, sicer so tudi druge pravice temeljne, vendar pravica do življenja je tako visoko postavljena tudi zaradi tega, ker če nimaš življenja, izgubiš tudi vse druge pravice.«

Spomnil je tudi na 72. člen ustave, ki pravi, da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja. »In če pride seveda epidemija in so sredstva na voljo do neke mere, potem je seveda država dolžna zagotavljati zdravo življenjsko okolje. Sprejeti ukrepe, ki to pravico zagotavljajo.«

Pravica do človekovega dostojanstva je po besedah sogovornika prav tako povezana z zdravjem in vprašanji epidemije. »Kajti človeka dostojno življenje je v tisti državi, kjer v resnici država stori kar največ, kar lahko za to, da zagotovi varno in zdravo življenjsko okolje. Takšno, v katerem so številke glede izgube življenj čim manjše. To je eno od osnovnih poslanstev države varovati nedotakljivost življenja, zagotavljati okolje, v katerem ljudje lahko živijo človeka vredno življenje. To je tudi zdravo življenjsko okolje.«

Glede odločitev, ki so jih ustavni sodniki že sprejeli, je Jaklič spomnil na svoje delno odklonilo ločeno mnenje v zadevi »Odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja (COVID-19)«. Dejal je, da ga pri odločitvah vodi doktrina, ki ji sledi večina sodišč po svetu in je ne spreminja glede na razpoloženje. To pa je postavljanje pravice do življenja in zdravja na prvo mesto. »Pravico do življenja, nedotakljivost človekovega življenja je mogoče omejiti, če sploh, kot piše tudi v komentarju ustave, samo z istovrstno pravico. Pravico do življenja nekoga drugega na drugi strani. Že to je velikanska omejitev. To pomeni neka tretja svoboda, svoboda gibanja, svoboda če želite tudi političnih protestov, združevanja, gospodarske pobude in podobne, se pravzaprav po tej doktrinarni razlagi ne meri s pravico do življenja.«

Ustavni sodnik Jaklič je opozoril še, da gre pri odločanju o zadevah, ki omejujejo neke pravice v času epidemije za izrazito strokovna vprašanja. Ni jih določila politika, ampak zdravniška stoka, zato je sam pri odločanju izjemno previden. »Nekateri sodniki so se zavzemali za to, da bi bila omejitev gibanja razglašena za protiustavno ali pa je tudi bila omejitev protestov na določeno število, čeprav je sama stroka predlagala to, ne zgolj politična večina. Določene omejitve glede protestov je ustavno sodišče razveljavilo kljub riziku, da to lahko povzroči nekaj porasta pri številu obolelih in posledično umrlih. Sam osebno in še nekateri sodniki, predvsem pa sodniki po svetu, v večini primerov temu ne sledimo. Zato, ker pri izrazito strokovnih, (ne pravnih) vprašanjih velja zadržanost sodišča in ker pravica do nedotakljivosti življenja pomembnejša od teh ostalih pravic, med drugim zato, ker gre za začasno omejitev,« je še povedal Jaklič, ki je odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.