Radio Ognjišče
Blaž LesnikBlaž Lesnik
Mark GazvodaMark Gazvoda
Petra StoparPetra Stopar
Fran Ramovš (1890-1952) (foto: URN:NBN:SI:IMG-JVHEPJ48 / http://www.dlib.si)
Fran Ramovš (1890-1952) | (foto: URN:NBN:SI:IMG-JVHEPJ48 / http://www.dlib.si)

Spominjamo se, 16. september - Fran Ramovš

Spominjamo se Tone Gorjup

16. septembra 1952 je v Ljubljani umrl jezikoslovec Fran Ramóvš. Bil je med ustanovitelji Univerze v Ljubljani. Napisal je Kratko zgodovino slovenskega jezika.

Bil je dober prijatelj p. Stanislava Škrabca. Ko je ta med prvo svetovno vojno prišel v Ljubljano, sta se pogosto srečevala pri frančiškanih na Tromostovju. Ramovš je Škrabcu sledil tudi v stroki.

Rudolf Kolarič je o njem zapisal: „Od ustanovitve ljubljanske univerze je bil Fran Ramovš največja avtoriteta tudi v vprašanju slovenskega knjižnega jezika. Njegov odnos do knjižnega jezika ni bil tradicionalno purističen, kajti zavedal se je, da pisni jezik ne rabi samo za estetično izražanje v leposlovju, marveč za vse potrebe silno razvejanega javnega in zasebnega življenja.“

Na današnji dan 1905 se je na Spodnji Kapli na Kozjáku rodil naravoslovec Maks Wraber. Po njem se imenuje Wraberjeva zlatíca, ki so jo odkrili na Nanosu.

16. septembra 1977 je v Parizu umrla italijanska operna pevka grškega rodu Maria Callas. Petje je študirala v Atenah. Imela je velik glasovni razpon in igralski dar. Mednarodni sloves si je pridobila 1947 na festivalu v Veroni. Zatem je nastopala v velikih italijanskih in evropskih opernih hišah. Od leta 1954 je nastopala tudi v ZDA. V šestdesetih letih se je posvetila snemanju plošč. Po zadnji evropski turneji pa se je ukvarjala s poučevanjem petja. V letu 1954 je studijsko posnela vrsto arij.

16. septembra leta 1988 je v Ljubljani umrl prevajalec in literarni zgodovinar Oton Berkópec. Med drugim je pospeševal je kulturne stike med Čehi in Slovenci.

Na današnji dan leta 2001 je v Čilu umrl duhovnik Ludvik Tomazin, iz Naklega pri Kranju. Po duhovniškem posvečenju leta ¸leta 1940 ga je škof Rožman poslal za kaplana na Bloke. Tam je doživljal strahote vojne in prevzel župnijo po smrti župnika Antona Hrena, ki so ga jeseni 1943 ubili partizani. Ob koncu vojne se je umaknil na Koroško in pozneje v Ameriko od tam pa v Čile, kjer je deloval v škofiji Santa Cruz.

Spominjamo se
Blagoslov velikonočnih jedil (photo: Rok Mihevc) Blagoslov velikonočnih jedil (photo: Rok Mihevc)

Velika sobota: Več kot le blagoslov jedil

Čeprav v naši kulturi veliko soboto pogosto povezujemo predvsem s hrano in blagoslovom jedil, celjski škof Maksimilijan Matjaž poudarja, da so ti običaji zunanji izraz globlje praznične ...

Vstajenska procesija (photo: Rok Mihevc) Vstajenska procesija (photo: Rok Mihevc)

Velika noč Gospodovega vstajenja

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, ker ta dan praznujemo največji čudež in temelj naše vere, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Letos bomo veliko noč obhajali 5. aprila 2026.

Avdio player - naslovnica