Radio Ognjišče
Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Matej KržišnikMatej Kržišnik
Alen SalihovićAlen Salihović
Zdravstvena nega (foto: www.zbornica-zveza.si)
Zdravstvena nega | (foto: www.zbornica-zveza.si)

Monika Ažman: Zdravstvena nega je na kritični točki

Pogovor o Petra Stopar

Četrti val epidemije covida-19 na lastni koži že čutijo tudi medicinske sestre, ki delajo na covidnih oddelkih. Ta že tako preobremenjeni in kadrovsko podhranjeni kader je v času epidemije postal še bolj izčrpan. Vsak zaposleni dela za dva, ob nenormalnih urnikih in povečanem obsegu dela, mnogi opravijo tudi po 200 ur mesečno, je v oddaji Pogovor o povedala predsednica zbornice Monika Ažman.

Medicinske sestre, babice in zdravstveni tehniki že več kot 15 let opozarjajo na nerešena vprašanja v zdravstveni negi in socialnem varstvu. Pristojni sindikati in zbornica opozarjajo, da so zaposleni izčrpani, kolektivi kadrovsko podhranjeni in preobremenjeni že v običajnih razmerah, v času epidemije pa se je problematika še zaostrila. V minulih dneh so se stvari vendarle premaknile z mrtve točke, saj so se med vlado in sindikati začela pogajanja, tudi o boljših plačah. »Je pa zadaj še paleta drugih naših zahtev oziroma potreb, ki jih je treba urediti, zato da bodo lahko medicinske sestre in babice poskrbele za vse bolnike, ki našo pomoč potrebujejo,« pravi Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Če bi nam v tem trenutku uspelo zagotoviti vsaj 30 odstotkov dodatnega kadra, bi lahko morda zadihali.

Glede na potrebe bolnikov, ki jih pristojni spremljajo skozi 15 let, se je po njenih besedah pokazalo, da samo na bolnišničnih oddelkih primanjkuje 23 odstotkov negovalnega osebja. »Zdaj se je izkazalo, da so te potrebe še večje in da so narasle tudi v drugi dejavnosti. Velik primanjkljaj je v domovih za starejše, povečan pritisk je tudi v zdravstvenih domovih,« je povedala Ažmanova. Če bi jim v tem trenutku uspelo zagotoviti vsaj 30 odstotkov dodatnega kadra, bi lahko morda zadihali.

Da v tej epidemiji oprema in zdravila so, kadra pa ni, potrjuje diplomirana medicinska sestra, ki že od začetka epidemije dela na covidnem oddelku DTS v UKC Ljubljana, Irena Stopar: »Lahko rečem iz izkušenj – pet sprejemov v eni uri ponoči, ena diplomirana sestra in dva tehnika. To je bilo preveč. Nas je premalo, torej nujno potrebujemo kader.« Zdravstveni delavci bodo sicer naredili vse, kar lahko, da pomagajo ljudem, ki pomoč potrebujejo, a več kot toliko jih ni, pravi Ažmanova. Tako sogovornici pozivata k odgovornosti vsakega od nas, da upošteva vse, kar bo morda omogočilo, da bomo skozi ta val epidemije izšli kot zmagovalci.

V studiu z gostjama, na snemanju v začetku septembra
V studiu z gostjama, na snemanju v začetku septembra © ARO

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora v našem spletnem zvočnem arhivu.

Pogovor o

VIDEOTEKA

  • Štirje sošolci na obisku pri nunciju v Kongu Mitju Leskovarju (photo: FB Jernej Marenk) Štirje sošolci na obisku pri nunciju v Kongu Mitju Leskovarju (photo: FB Jernej Marenk)

    Župnik Jernej Marenk: Dnevnik iz Konga

    Nadškof Mitja Leskovar že dobri dve leti kot nuncij deluje v Demokratični republiki Kongo, ki je v zadnjem času na naslovnicah zaradi širjenja ebole in nasilja na vzhodu države. A vse to je 700 ...

    Dr. Dejan Kernc, doktor kineziologije in specialist za hrbtenico. Avtor znanstveno potrjenega vadbenega protokola, razvitega na Ortopedski kliniki, s ciljno usmerjenim gibanjem ne blaži le simptomov, temveč trajno odpravlja glavne vzroke za bolečine. (photo: re.aktiv.si) Dr. Dejan Kernc, doktor kineziologije in specialist za hrbtenico. Avtor znanstveno potrjenega vadbenega protokola, razvitega na Ortopedski kliniki, s ciljno usmerjenim gibanjem ne blaži le simptomov, temveč trajno odpravlja glavne vzroke za bolečine. (photo: re.aktiv.si)

    Zakaj operacija pogosto ni prava rešitev

    Bolečine v hrbtenici so bolezen sodobnega časa in skoraj vsak se z njimi sreča vsaj enkrat v življenju. Kdaj je ta bolečina zgolj opozorilo in kdaj znak resnejših strukturnih težav? Kako ločiti ...

    Tine Golež (photo: osebni arhiv) Tine Golež (photo: osebni arhiv)

    Profesor, ki dijake še vedno vika ...

    Profesor fizike Tine Golež svoj prosti čas posveča pisanju. Ko beseda nanese na vprašanje, od kod črpa navdih za zgodbe, priznava, da gre za nekaj neulovljivega. Navdih se pojavi se iz vsakdanje ...

    Avdio player - naslovnica