Matjaž Merljak
Matej Kržišnik
Marta Jerebič
Zdravstvena nega (foto: www.zbornica-zveza.si)
Zdravstvena nega | (foto: www.zbornica-zveza.si)

Monika Ažman: Zdravstvena nega je na kritični točki

09.09.2021, 10:03 Petra Stopar

Četrti val epidemije covida-19 na lastni koži že čutijo tudi medicinske sestre, ki delajo na covidnih oddelkih. Ta že tako preobremenjeni in kadrovsko podhranjeni kader je v času epidemije postal še bolj izčrpan. Vsak zaposleni dela za dva, ob nenormalnih urnikih in povečanem obsegu dela, mnogi opravijo tudi po 200 ur mesečno, je v oddaji Pogovor o povedala predsednica zbornice Monika Ažman.

Medicinske sestre, babice in zdravstveni tehniki že več kot 15 let opozarjajo na nerešena vprašanja v zdravstveni negi in socialnem varstvu. Pristojni sindikati in zbornica opozarjajo, da so zaposleni izčrpani, kolektivi kadrovsko podhranjeni in preobremenjeni že v običajnih razmerah, v času epidemije pa se je problematika še zaostrila. V minulih dneh so se stvari vendarle premaknile z mrtve točke, saj so se med vlado in sindikati začela pogajanja, tudi o boljših plačah. »Je pa zadaj še paleta drugih naših zahtev oziroma potreb, ki jih je treba urediti, zato da bodo lahko medicinske sestre in babice poskrbele za vse bolnike, ki našo pomoč potrebujejo,« pravi Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Če bi nam v tem trenutku uspelo zagotoviti vsaj 30 odstotkov dodatnega kadra, bi lahko morda zadihali.

Glede na potrebe bolnikov, ki jih pristojni spremljajo skozi 15 let, se je po njenih besedah pokazalo, da samo na bolnišničnih oddelkih primanjkuje 23 odstotkov negovalnega osebja. »Zdaj se je izkazalo, da so te potrebe še večje in da so narasle tudi v drugi dejavnosti. Velik primanjkljaj je v domovih za starejše, povečan pritisk je tudi v zdravstvenih domovih,« je povedala Ažmanova. Če bi jim v tem trenutku uspelo zagotoviti vsaj 30 odstotkov dodatnega kadra, bi lahko morda zadihali.

Da v tej epidemiji oprema in zdravila so, kadra pa ni, potrjuje diplomirana medicinska sestra, ki že od začetka epidemije dela na covidnem oddelku DTS v UKC Ljubljana, Irena Stopar: »Lahko rečem iz izkušenj – pet sprejemov v eni uri ponoči, ena diplomirana sestra in dva tehnika. To je bilo preveč. Nas je premalo, torej nujno potrebujemo kader.« Zdravstveni delavci bodo sicer naredili vse, kar lahko, da pomagajo ljudem, ki pomoč potrebujejo, a več kot toliko jih ni, pravi Ažmanova. Tako sogovornici pozivata k odgovornosti vsakega od nas, da upošteva vse, kar bo morda omogočilo, da bomo skozi ta val epidemije izšli kot zmagovalci.

V studiu z gostjama, na snemanju v začetku septembra
V studiu z gostjama, na snemanju v začetku septembra © ARO

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora v našem spletnem zvočnem arhivu.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Pogovor o

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Demenca se priplazi potiho, neopazno

Prijaznost je čustvo, ki ga osebe z demenco ohranijo do zadnjega. To nam je povedala etnologinja in publicistka Alenka Veber, ki se je po treh desetletjih iz Ljubljane preselila nazaj v domače ...