Draga skozi zgodovino | (foto: slovenci.si)
Spominjamo se, 3. september - Draga
Spominjamo se Tone Gorjup
3. in 4. septembra 1966 je bilo v Dragi pri Bázovici prvo srečanje, ki združuje izobražence iz matice, zamejstva in zdomstva. Tako imenovani študijski dnevi Draga naj bi omogočili ploden razgovor, ki je bil po letu 1945 v Italiji prekinjen, v domovini pa nezaželen, če že ne prepovedan.
Na srečanju so zamejski rojaki govorili o razmerah na Koroškem, Tržaškem in Goriškem. Dve predavanji pa je imel profesor Janez Janžekovič. Na srečanju se je zbralo 150 udeležencev.
Sergij Pahor iz Društva slovenskih izobražencev, ki prireja študijska srečanja, je leta 2009 povedal: „Prav na Dragi smo utemeljevali enotni slovenski kulturni prostor, smo govorili o spravi, o slovenskem kongresu. Vprašanje identitete, ki je za manjšino ključnega pomena, smo vedno obravnavali v luči širšega pogleda na to; tudi s pogledom na zdomstvo, na emigrante, pa tudi v sami domovini, kjer se mi zdi, da je vprašanje identitete še vedno odeto bolj z folklorno vizijo, kot pa z zavestjo, ki jo danes utemlejuje lastna država. Ko smo začeli z Drago, Slovenije kot države še ni bilo. Danes imamo državo, ki državljanskega čuta še ni vzgojila v svojih državljanih. Mi se k temu vprašanju še vedno vračamo, ker mislimo, da je še vedno odprto.“
3. septembra 1883 je v Parizu umrl ruski pisatelj Ivan Sergejevič Turgénjev. Med drugim je napisal romane Plemiško gnezdo, Očetje in sinovi ter Jesensko cvetje.
Na današnji dan leta 1928 se je v Dobu rodil bibliotekar, liturgist in duhovnik Marijan Smólik. Več kot pol stoletja je skrbel za Semeniško knjižnico v Ljubljani.
3. septembra 1931je kralj Aleksander Karadžordžević izdal oktroirano ustavo. Z njo je utrdil oblast v svojih rokah. Država je postala še bolj birokratska, policijska in centralistična.Razdeljena je bila na 9 banovin in dobila ime Kraljevina Jugoslavija. Bila je le še ustavna in ne več parlamentarna monarhija. Skupščina je izgubila še formalni značaj oblasti, ki ga je obdržala po vidovdánski ustavi. Ustanovljen je bil drugi dom, senat, a senatorji niso bili voljeni. Polovico članov je imenoval kralj, drugo polovico pa so izbrali poslanci, banski svetniki in predsedniki občin.
Na današnji dan 1941 so Nemci ustrelili slikarja Franja Goloba. Med njegovimi pomembnejšimi deli je mapa osemnajstih lesorezov z motivi koroških ljudskih pesmi.
