V nestrpnem pričakovanju novega šolskega leta

Komentar tedna | 01.09.2021, 09:56 Jasna Korbar

Mesec september, ali kot mu ljudsko rečemo kimavec, naznanja konec sproščenega poletja in obrača naš vsakdanjik v delovno rutino.

Središče življenjskega utripa postanejo šole, vrtci, fakultete, ki široko odpirajo vrata. Začetek je vedno poln pričakovanj, ambicij, iskanj tako v primarnih družinah, kot v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Vsako šolsko leto je zgodba zase, z novimi, zahtevnejšimi vsebinami, številnimi dogodki, zapleti in razpleti ter težko pričakovanim zaključkom.

Živimo v času nenehnih sprememb v okolju in družbi in brez dobrega sodelovanja ni mogoče ustvarjati resničnega napredka, zlasti ne na področju izobraževanja. Zavedam se, da je bil čas epidemije čas preverjanja sposobnosti prilagajanja, torej naše iznajdljivosti in potrpežljivosti. Vzorci obnašanja so se spremenili, pri večini dijakov se je bistveno spremenila tudi dnevna rutina. Z vračanjem v šole smo se počasi utirjali v stare vzorce, a je že jasno, da nikoli več ne bo tako kot je bilo prej.

Izzivi novih načinov a tudi zavedanje njihovih omejitev

Kot razredniku prvega letnika srednješolcev mi je bilo vzgojno delo še posebej zahtevno. Svojih dijakov nisem niti spoznala, starše sem videla le na edinem roditeljskem sestanku. Gradnja odnosa, ki je temelj uspešnega dela z mladostnikom, je bila precej omejena. Pogovor preko ekrana je zakril marsikatero težavo, s katero so se spopadali moji dijaki. Na govorilnih urah in roditeljskih sestankih je bilo prisotnih veliko staršev, a za mnoge to ni bilo varno okolje, v katerem bi lahko podelili svoje stiske, težave ali pa dobre izkušnje.

Dijaki so pri analizi dela na daljavo izpostavljali tesnobo in strah, ki lahko ohromi ali celo iztrga iz življenja mladega človeka poslanstvo, ki ga vrši, pomanjkanje občutka nadzora ter nemotiviranost. Ne moremo pričakovati, da bo najstnik ob vseh novicah in ukrepih, povezanih z novim koronavirusom, sprejemal svoj strah in tesnobo z neko realnostjo in racionalnostjo, še zlasti ne tisti najstniki, ki so čustveno bolj ranljivi.

Izkušnja pandemije bo ostala zapisana v knjigi osebne zgodovine slehernega otroka. Mnoge je zaradi velike količine snovi brez podkrepljene razlage skrbela kakovost pridobljenega znanja, še posebej zaradi morda včasih nepojasnjenega načina ocenjevanja. Dijaki, ki so potrebovali dodatno strokovno pomoč in njihovi starši so bili v stiski kje sploh začeti in kako bodo zmogli. To smo reševali z individualnimi urami dodatne strokovne pomoči, kjer je vsak učitelj poiskal pot in tako olajšal šolsko delo posameznim dijakom.

Je pa bilo delo na daljavo priložnost za krepitev odgovornosti, tako individualne, kot v odnosu do skupnosti. Zelo je bilo pomembno, da smo učitelji dijakom na pravi način naložili odgovornost za opravljanje nalog, za katere smo ocenili, da jih otrok zmore realizirati. Otroci pa so tako tudi sami spoznali, da zmorejo mnogo več, kot jim v našem času zaščitenega otroštva pripisujemo.

Spoštovanje ukrepov in sprotno učenje sta pomembna dejavnika, ki sta močno pripomogla k uspešnemu šolskemu letu. Kaj bo pa v tem šolskem letu najpomembnejše? Naša druženja v živo. Mislim, da nas večina komaj čaka, da se bo vendarle začelo novo šolsko leto in da vsi upamo, da bo potekalo čim bolj po starem.

Pristnost pogleda iz oči v oči

Nobena tehnologija namreč ne more nadomestiti pristnih človeških stikov in pogledov iz oči v oči. Odnosi z vrstniki in prijatelji so pomemben del odraščanja vsakega mladostnika. Delo na daljavo nas je oddaljilo od te vrednote in, ko smo se vrnili v šolo sem, opazovala vedenja naših dijakov. Žal se je med šolskimi odmori večina dijakov prepustila virtualnemu svetu njihovih mobilnih telefonov in le majhne skupinice so se povezovale preko pogovora. Potrebovali so veliko vzpodbud in kreativnosti učitelja, da so zapustili utečen in dobro poznan svet in vstopili v svet govorjene besede, v interakcijo s sošolci.

Res je, da nam znanje da moč. Daje nam krila in nas dvigne v svobodo. A znanje ni le za ocene in tudi ocene niso vse. Zares nas dvignejo prijateljski medsebojni odnosi, sproščeno druženje in klepet s tistimi, ki so nam blizu.

Učencem in dijakom ob vstopu v šolsko leto 2021/22 želim, da bi šola postala njihova prijazna spremljevalka, ki jih bo obogatila z znanjem, spodbudila njihovo radovednost in spletla trdne prijateljske vezi.

Spoštovani starši, ki z vsem razdajanjem in ljubeznijo živite za svoje otroke! Želim vam veliko veselja ob odgovornem spremljanju vaših otrok na poti odraščanja, v šolo življenja. Če bodo otroci čutili, da jim skupaj starši in učitelji želimo tisto, kar je dobro in prav, bomo skupno gradili prijazno šolo in možnosti za boljši svet.

Spoštovani učitelji in vzgojitelji! Želim vam uspeha, inovativnega pedagoškega zagona, veliko veselih trenutkov ob vse zahtevnejšem delu z mladimi, ki nas potrebujejo.
Z novim šolskim letom pa stopamo tudi v šolo vere. Naj bodo naša dejanja, dejanja izpolnjevanja Božjega načrta.