Sv. Bernard | (foto: Musée de Cluny – Musée national du Moyen Âge, Public domain, via Wikimedia Commons)
Spominjamo se, 20. avgust – sv. Bernard
Spominjamo se | Tone Gorjup
20. avgusta leta 1153 v Clairvauxu umrl cerkveni učitelj Sveti Bernard. Bil je pobudnik prenove cistericijanskega reda in duhovni voditelj zahodnega krščanskega sveta svojega časa.
Prejšnji stiški opat Anton Nadrah je o svetem Bernardu in cistercijanih v naših krajih povedal: „On je najpomembnejši svetnik našega cistercijanskega reda. Zaradi svojih številnih in kvalitetnih duhovnih spisov ga je Cerkev razglasila za cerkvenega učitelja. Dvanajsto stoletje je tako globoko zaznamoval s svojim vsestranskim delovanjem, da zgodovinarji to stoletje imenujejo kar Bernardovo stoletje. Ta svetnik je pomemben tudi za naše kraje, saj so že za njegovega življenja prišli v Slovenijo njegovi duhovni sinovi in se leta 1135 naselili v Stični, sto let pozneje pa še v Kostanjevici. S svojim delovanjem na verskem, kulturnem in gospodarskem področju so vtisnili neizbrisen pečat v razvoj našega naroda.“
Na današnji dan leta 1683 se je v Škofji Loki rodil jezuitski pridigar Jernej Basar. Napisal je knjigo nedeljskih pridig po predlogi ignacijanskih duhovnih vaj.
20. avgusta 1862 se je v Veliki Bučni vasi v župniji Prečna pri Novem mestu rodil organist in skladatelj Bernard Pirnat. Po orglarski šoli je kot organist in pomožni učitelj služboval na Dobrovi pri Ljubljani, v Štangi, v Škofji Loki, Radovljici, pri Devici Mariji v Polju in v Št. Petru na Krasu. Nekaj let je bil nadzornik organistov v dekaniji Trnovo in Postojna. Po prvi svetovni vojni se je preselil na Dunaj, kjer je bil pomožni organist v cerkvi Sv. Jakoba v Floridsdorfu. Bernard Pirnat je zložil latinsko mašo ter približno sto cerkvenih skladb, ki so večinoma ostale v rokopisu. V Cerkvenem glasbeniku je objavil Črtice iz življenja slovenskega organista.
Na današnji dan 1881 se je v Naklem pri Kranju rodilduhovnik, katehet, stenograf in publicist Jernej Pavlin. Napisal je Zgodovino slovenske stenografije.
20. avgusta 1908 je umrl skladatelj Gustav Ípavec. Bil je zdravnik v Šentjurju. Sodeloval je v čitalnicah v Celju, Ptuju in Mariboru. S skladanjem se je ukvarjal občasno. Med pomembnejšimi zborovskimi skladbami Gustava Ipavca so tudi Tam za goro zvezda sveti, Lipa, Slovenec sem, Planinska roža, Oblaček in druge.
