Zakaj bi se cepljeni bal necepljenega?

Svetovalnica | 29.07.2021, 23:55 Mirjam Judež

V začetku junija smo dosegli vrh po številu cepljenih na dan, od takrat ta krivulja upada, zdaj smo pri 38 % ljudi, ki so bili cepljeni z obema odmerkoma oz. 43 % z enim. Četrti delta val je začel pljuskati nekaj tednov nazaj, zdaj je pred vrati, kako in kdaj se bomo spopadli z njim? Znova smo na daljavo gostili vodjo svetovalne skupine za Covid 19 infektologinjo dr. Matejo Logar, ki je po nočnem dežurstvu odgovarjala na vprašanja poslušalcev v zvezi s cepljenjem. Pogovor je vodil Blaž Lesnik.

Glede strategije cepljenja je bila skupina pod 40 let pri nas v ozadju

»Na začetku smo cepili tiste, za katere smo pričakovali težji potek bolezni. Ko je bilo cepiva maja dovolj, se je cepljenje sprostilo za vse, a takrat je bila na srečo situacija okužb s koronavirusom v Sloveniji zelo ugodna. Po drugi strani pa je bilo to slabo, kar se tiče odziva na cepljenje. Ko se je začelo število okužb zmanjševati, se je na žalost zmanjševal tudi sam interes za cepljenje, zato je skupina do 45. leta trenutno sorazmerno slabo precepljena. V Veliki Britaniji in Izraelu, kjer imajo trenutno četrti val in bistveno boljšo precepljenost kot pri nas, vidimo, da zbolevajo predvsem tisti, ki niso cepljeni. Veliko obolelih je med mlajšimi, ki na srečo ne potrebujejo hospitalizacije in je zato smrtnost nižja kot je bila pred tem, ko so zbolevali starejši.«

Zakaj bi se cepljeni bal necepljenega?

»Nobena stvar ni 100 %, tudi cepivo proti kovidu ne nudi 100 % zaščite. V družbi imamo ljudi, ki se ne morejo cepiti oz. po cepljenju slabše odgovorijo na cepivo (bolniki, ki prejemajo zdravila za zmanjševanje imunskega sistema, bolniki z rakavimi boleznimi, bolniki na hemodializi). Nekdo, ki ni cepljen in je okužen, lahko prenese okužbo tudi nanje, pri njih pa je tveganje za težji potek bolezni bistveno večje. Obstaja še en razlog, zakaj ni dobro, če imamo veliko necepljenih: gre za bistveno hitrejše razmnoževanje virusa. Vemo, da ob vsakem pomnoževanju virusa prihaja do mutacij. Nekatere so za virus neugodne, nekatere ne spremenijo ničesar, nekatere pa omogočijo, da se kasneje virus hitreje širi. Tako so nastale alfa, angleška različica, južnoafriška, brazilska, nigerijska, zdaj imamo delto oz. indijsko … Večkrat, ko se virus pomnoži, večja je verjetnost, da nastane neka za virus bolj ugodna mutacija, ki mu omogoča hitrejše širjenje. Najbolj se bojimo, da bo ta mutacija takšna, da cepiva proti njej ne bodo učinkovita.«

Delta različica je bistveno bolj kužna od različice alfa. Zavedamo se, da je potrebno zaustaviti širjenje virusa, za kar mora biti cepljenih 80 % populacije.

Število protiteles in cepljenost po prebolelosti; čakanje 6 mesecev ni potrebno

»Protitelesa prav nič ne korelirajo s tem, kakšna je stopnja zaščite. Protitelesa, ki nas v resnici ščitijo, so nevtralizacijska protitelesa, ki jih določajo samo v specialnih laboratorijih za specialne pogoje. Komercialno določena protitelesa pa ne korelirajo s tem, kakšna je koncentracija teh zaščitnih nevtralizacijskih protiteles. Zato je irelevantno, kakšna je koncentracija teh protiteles v krvi. Tu gre za nepotrebne stroške, ki si jih ljudje delajo. Ni potrebno čakati 6 mesecev po okužbi, da se cepimo. To je bilo na začetku, ko ni bilo dovolj cepiva, ker se smatra, da kdor je prebolel okužbo, je 6 mesecev zaščiten, vemo pa, da nudi cepljenje boljšo zaščito proti novim različicam virusa.«

Protitelesa po okužbi sčasoma padajo

»Upadati začnejo po 3 mesecih od okužbe, pa tudi po cepljenju, je pa odvisno od tega, koliko smo stari, katere pridružene bolezni imamo. Vemo, da ženske bolje odgovorijo na cepljenje kot moški, hitrost padanja protiteles je zelo različna. Po samem cepljenju je pomembno, da smo odgovorili s protitelesi, sama koncentracija pa ni pomembno različna glede na to, kakšna je verjetnost, da se ponovno okužimo. Tudi če bi bila koncentracija proiteteles zelo velika in bi se šli cepiti, to ne povzroča nobenih težav. Vemo, da kdor je prebolel covid in se cepi, ima bistveno boljši odgovor s protitelesi. Ni pa to povezano z več neželenimi učinki ali da bi bilo za prebolevnike z močno koncentracijo protiteles cepljenje škodljivo.«

Zakaj se morajo prebolevniki cepiti?

»Po okužbi se odpornost začne zmanjševati, zato se lahko ponovno okužijo. Številni ugotavljajo, da cepivo nudi boljšo zaščito predvsem pred novimi različicami v primerjavi s tem, kar nam ostane po preboleli okužbi. Cepljenje pomaga našemu imunskemu sistemu, da dobi nek poživitveni učinek, ki nas ščiti pred ponovnimi okužbami.«

Načeloma je koncentracija zaščitnih protiteles pri tistih, ki so virus preboleli in so cepljeni, večja kot pri tistih, ki so samo cepljeni. Zaščita je boljša, ker je bil imunski sistem seznanjen z virusom, ker je bil enkrat z njim v stiku. Cepljenje je samo nadgradnja imunskega sistema.

Cepivo za močno alergične na penicilin in sorodne antibiotike

»Cepiva mRNK (Pfeizer in Moderna) ne vsebujeta nobenih sledi antibiotikov, zato se lahko mirno in varno cepite z enim ali drugim. Ni navzkrižnih reakcij s protitelesi, ki nastajajo pri alergijah na antibiotike.«

Ko imamo stike s številnimi družinskimi člani ali prijatelji, smo indirektno v stiku še z njihovimi prijatelji in družinskimi člani. Tako se ta krog hitro povečuje. S starostjo je tveganje, da gre za težji potek bolezni, kar veliko, zato je cepljenje priporočljivo. Na cepilnih mestih so na voljo vsa štiri cepiva: mRNK cepivi Pfeizer in Moderna, ter dve vektorski cepivi, Janssen in AstraZeneca.

Kaj lahko pomaga pri odločitvi za cepivo?

»mRNK cepiva so tista, ki so narejena z novo tehnologijo in se zdi nekaterim problematična. Ni tako nova, ni pa se uporabljala na nivoju cepivu proti infekcijskim boleznim, več se je delalo s to metodologijo na področju onkologije, kjer so poskušali s tem, da nastanejo v telesu protitelesa proti rakavim celicam, omogočiti borbo proti rakavim obolenjem. To so s pridom uporabili za izdelavo cepiv. Ti dve cepivi (Pfeizer, Moderna) sta zelo varni, učinkoviti, nudita dobro zaščito tudi pred blago obliko okužbo in pred okužbami, ki bi potekale tako hudo, da bi potrebovali bolnišnično zdravljenje. Vektorska cepiva so dlje časa v raziskovalnem področju in so bila že velikokrat v preizkušena v različnih raziskavah. Njihova prednost je v tem, da smo o njih vedeli več in pričakovali smo, da bodo na tržišču prej kot mRNK cepiva. To sta cepivi AstraZeneca in Janssen. Nudita nekoliko manjšo zaščito pred blago obliko okužbe, medtem ko je zaščita pred hudo obliko, ki bi nas pripeljala v bolnišnico ali na intenzivno enoto, primerljiva kot pri cepivih mRNK.«

V tem trenutku, ko imamo zadosti mRNK cepiv, bi vsekakor svetovala cepljenje s temi cepivi. Prednost cepiva Janssen je v tem, da potrebujemo samo en odmerek. Če je nekoga res zelo strah igel, bo Janssen prava izbira zanj.

Razlike med stranskimi učinki med novejšimi mRNK in vektorskimi cepivi?

»Kar se tiče splošnih neželenih učinkov po cepljenju, kot so bolečina, rdečina, oteklina na mestu cepljenja, kratkotrajno slabo počutje, je nekoliko več neželenih učinkov pri mRNK cepivih v primerjavi z vektorskimi. Pri vektorskih, predvsem pri AstraZeneci se v redkih primerih pojavlja to, da se nam najprej zniža število naših krvnih ploščic (trombocitov), ker nastanejo skupki krvnih ploščic, ki povzročajo zamašitev krvnih žil, tromboze. Na to je treba biti pozoren, ampak zavedati se moramo, da je ta neželeni učinek sorazmerno redek. Ta pojav se je pojavljal v pogostosti okrog 4 do 6 na 100.000 cepljenj. Če gledamo celotno populacijo, je to še bistveno redkeje: 1 na 100.000.«

Cerebralna paraliza in pogosti epileptični napadi pri temperaturi nad 37 stopinj: cepljenje da ali ne?

»Nevrološka združenja in tista za cerebralno paralizo priporočajo cepljenje teh ljudi, ker imajo že neko temeljno bolezen, kar dodatno prispeva k tveganju za težji potek bolezni. Cepiva niso na noben način problematična, da bi poslabšala epilepsijo ali osnovno bolezen, je pa treba biti pozoren, če bi prišlo po cepljenju do vročine, ki se lahko pojavi. V tem primeru bi se lahko pojavil epileptičen napad, če je vročina sprožilec teh napadov. Cepljenje bi vseeno svetovala, ob tem, da bi redno spremljali, kako je z vročino in že ob nizkih porastih temperature nad 37 stopinj bi takoj dala sredstva za zniževanje vročine.«

Ali lahko imunski sistem zdravega človeka uspešno uniči koronavirus, ne da bi ob tem razvil protitelesa?

»Nikakor ne. Vsi, ki so okužbo preboleli, so razvili protitelesa, ki sčasoma začnejo upadati in ponovno lahko zbolimo. Razlika med tem, da zbolimo in da se cepimo je v tem, da ko se okužimo, pride v naše telo cel virus, se pomnožuje, uničuje celice in novi koronavirus ima zelo močen imunogen potencial: zelo aktivira naš imunski sistem na ta način, da začne uničevati in delati škodo nad lastnimi celicami. Vse pljučnice, ki nastanejo v sklopu okužbe z novim koronavirusom, so bolj posledica neustreznega odgovora našega imunskega sistema, kot samega delovanja virusa in temu se želimo s cepljenjem izogniti. Pri cepljenju vnesemo v telo samo delček virusnega genoma in to tisti delček, ki virusu omogoča, da se veže na receptorja in vstopi potem v celico. Proti temu delčku naredimo protitelesa in zaradi tega virus, ko pride v naše telo, ne more vstopiti v celico, se razmnoževati, uničevati celic in ne pride do tega neželenega imunskega odziva.«

Ljudje mislijo, da bodo cepiva povzročala težave čez leta: to je zmotno mišljenje

»Vsi neželeni učinki po cepljenju se pojavijo v 6 tednih po cepljenju. Mišljenje, da se bodo pojavili po več mesecih oz. celo več letih je zelo zmotno. S cepljenjem dosežemo, da je organizem pripravljen na stik s povzročiteljem virusa, ga ustavi na vstopu in prepreči, da bi zboleli.«

Ne moremo predvideti, kdo bo zbolel za težjo obliko

»Tisti, ki zadnjih 18 mesecev delamo v bolnišnicah, kjer se zdravijo bolniki s covid 19, vidimo res najtežje oblike bolezni in žal je tako, da ne moremo reči, kdo bo zbolel za težjo obliko. Tudi ljudje, ki prebolijo blago obliko, imajo lahko potem težave. Ugotavljajo, da ima 9 mesecev po preboleli okužbi 30 % ljudi vsaj en simptom, ki ga prej niso imeli (utrujenost, glavobol, težave s spominom, koncentracijo, bolečine v prsnem košu, zadihanost, anksioznost, depresija). To pa so stvari, ki kar pomembno vplivajo na naše življenje. Tu ni povezave, a prebolimo blago ali hudo obliko bolezni. Bolje preprečiti (s cepljenjem) kot zdraviti.«

V zadnjih dneh v bolnišnice prihajajo osebe, mlajše od 50 let, brez pridruženih bolezni, necepljene. Med trenutno hospitaliziranimi bolniki nimamo nikogar, ki bi bil polno cepljen.

Stranski učinki po cepljenju; kdaj k zdravniku?

»Za vse neželene učinke in težave, ki trajajo več kot 72 ur, je potreben pregled pri zdravniku, ki opravi ustrezne preiskave, da vidimo, ali gre za neželene učinke po cepljenju ali gre zgolj za naključje, da so se težave pojavile v obdobju po cepljenju.«

Cepljenje je osebna odločitev. Gre za to, da ostanemo zdravi, da ne okužimo tistih, ki jih imamo radi in nenazadnje za odgovornost do soljudi, družbe. Ko se cepimo, prispevamo svoj kamenček v mozaik, da bo normalno deloval zdravstveni sistem, ker če ta normalno deluje, ni potrebno nobeno dodatno zapiranje, posebne omejitve. Tako bo dobro delovalo tudi naše gospodarstvo in celotna družba.