Dr. Mateja Logar o cepljenju

Svetovalnica | 22.06.2021, 13:43 Mirjam Judež

Želimo si, da bi bil delež precepljenosti jeseni čim višji, da bi lahko življenje teklo čim bolj normalno. Cepljenje pospešeno poteka, a v javnosti je še vedno prisotnih nekaj zadržkov. S pomočjo infektologinje dr. Mateje Logar smo jih skušali razčistiti v naši Svetovalnici. Pogovor je vodila Tanja Dominko.

Profesor dr. Alojz Ihan o trenutni situaciji

»Stopnja kroženja virusa je čedalje manjša, pričakujemo še nadaljnje umirjanje. Kar je v Veliki Britaniji, bo prej ali slej prišlo k nam, so pa absolutne številke tudi v tam še razmeroma nizke. Vseeno pričakujem, da poleti ne bo kakšnih hudih težav, kar se kroženja virusa tiče, se pa s tesnobo oziram v jesen. Imeli smo grdo izkušnjo, ko smo v lanskem poletju na koncu dobili tiste odmerke virusa, ki so nam celo hladno sezono delale težave in terjale ogromno žrtev. Jeseni tudi pri nas pričakujemo delta različico, edini način, da se izognemo velikemu kroženju le-te je, da se čim bolj precepimo. Če precepljenost ljudi nad 50 let ne bo 90 %, bomo imeli veliko kroženje virusa med mladimi, bolnišnice bodo hitro polne in spet bo šel turizem tja, kamor si ne želimo. Turistični delavci po eni strani želijo, da se ti ukrepi čim bolj zreducirajo, da bi bili prihodi turistov čim večji in čim manj ovirani, po drugi strani pa je v njihovem interesu, da jeseni ne bi imeli novega vala, kajti v tem primeru bo turizem še naslednjo sezono propadla gospodarska panoga in ne verjamem, da lahko zdrži več let na ta način, da stagnira oz. ugaša. V interesu vseh je, da dosežemo precepljenost, ki bo omogočila mirno jesen.«

Kako resna je grožnja, da pride k nam delta različica oz. indijski sev?

»V primerjavi s pomladanskimi meseci je trenutna situacija nekoliko bolj ugodna, ker se virus v poletnih mesecih slabše širi. Nevarno bo jeseni, ko se temperature znižajo, ko vlažnost pade in se pojavijo boljši pogoji za širjenje virusa in bolj kužne variante, ki se lažje, hitreje širijo kot klasične. Popolnoma omejiti ne moremo, da ljudje, ki potujejo, te različice ne bi prinesli k nam. Zato moramo poskrbeti, da je čim večje število ljudi cepljeno in se na ta način onemogoči širjenje virusa.«

Za dobro zaščito pred novimi sevi sta potrebna dva odmerka cepiva

»Za dobro zaščito proti novim različicam koronavirusa sta potrebna dva odmerka. Po enem odmerku pa je učinkovitost nekoliko slabša kot pri primarnih variantah. V obdobju med prvim in drugim cepljenjem je večja verjetnost, da bomo zboleli, če pridemo v stik z nekom, ki je okužen.«

Cepiva so vse bolj dostopna in blizu ljudem

»Že kar nekaj časa smo se pogovarjali, kako cepljenje približati ljudem. Pozimi smo pocepili veliko število starostnikov v domovih za starejše, še vedno pa imamo v starostni skupini nad 80 let veliko nepocepljenih ljudi. Tu se moramo zavedati, da je v domačem okolju kar nekaj starostnikov, ki so težje pokretni, ki potrebujejo pomoč, ki ne morejo do cepilnih mest. To je skupina, ki ji moramo na vsak način omogočiti, da pride do cepiva. Poleg tega se je izkazalo, da imamo Slovenci precej radi to, da se nam ni treba na stvari prijavljati, ampak kar pridemo in se cepimo. To so pokazali izrdno uspešni dnevi odprtih vrat. Pričakujem, da bodo mobilne enote, ki se pripravljajo za delovanje, dosegle še tiste ljudi, ki se jim ne da iti na cepilno mesto, so pa nekje na prireditvi, v nakupovalnem središču in se bodo morda iz tega razloga odločili za cepljenje.«

Izbira cepiva

»Zdaj, ko je cepiva dovolj, je povsem smotrno in pravilno, da se lahko ljudje odločajo med različnimi cepivi. Cepiva med sabo se glede učinkovitosti ne razlikujejo. Upamo, da se bodo tudi tisti, ki so imeli prej pomisleke, odločili in prišli na cepilna mesta.«

Razlika med mRNA cepivi in vektorskimi

»Osnovna razlika je v tem, na kakšen način spravimo v celico genski material, iz katerega nastane beljakovina S; to je tisti del virusa, ki je potreben, da se virus pritrdi, pride v celico in proti kateremu želimo, da nastanejo protitelesa. Pri mRNK cepivih so narejeni drobni maščobni delčki, ki tvorijo kroglico, v katero je shranjena mRNK, genski zapis, ki omogoči sintezo tega proteina. Pri vektorskih cepivih je namesto ovojnice adenovirus, ki je narejen tako, da se ne more razmnoževati in ne povzroča bolezni. Ta adenovirus vstopi v človeško celico, sprosti genski material, ki je vstavljen v ta adenovirus, spet se začne isti postopek, človeška celica začne tvoriti beljakovino S, proti njej nastanejo protitelesa, ki nas kasneje ščitijo pred okužbo. Razlika je v tem, kdo pomaga genski material dostaviti v našo človeško celico.«

Se naš DNK kaj spremeni?

»Absolutno ne! Naš DNK je shranjen v jedru, ves genski material iz cepiv, ki prihaja, ostaja v citoplazmi. Jedro je zelo dobro zaščiteno, ne omogoča, da bi kakršnekoli snovi prehajale vanj. Poleg tega bi potrebovali zelo specifične encime, ki bi omogočali, da se ta genski material, ki je potreben za nastanek S proteina, prepiše v ustrezno obliko in potem vstavi v naš genski material. Gre za zelo zapleten postopek, ki ga v tem primeru definitivno nimamo. Poleg tega se moramo zavedati, da mRNK je zelo nestabilna molekula, zato je tudi potrebna zelo velika previdnost pri shranjevanju in transportu teh cepiv in ko je enkrat v naši celici, je razpolovni čas nekaj ur. V dnevu ali dveh mRNK-ja v našem telesu ni več.«

Kaj vsebujejo cepiva, da bi nas moralo skrbeti?

»Regulativa na področju izdelave cepiv je zelo, zelo stroga. Preden pride katerokoli cepivo iz tovarne se že naredijo vsi testi, ki morajo biti natančno predvideni, upoštevati vsa svetovna in državna priporočila, potem pa ko pride cepivo v določeno regijo (EU izvaja nadzor nad cepivi), se znova izvede nadzor in preveri, če so vsa cepiva narejena po standardih. V njih so sledi težkih kovin, ki so prisotna tudi v drugih cepivih, ampak govorimo o mikro- in nanogramskih koncentracijah, koncentracijah, ki so več tisočkrat nižje, kot so koncentracije, ki jih včasih zaužijemo z navadno hrano ali vdihamo v zraku. Glede na navedbe, ki so bile zadnje dni v medijih, ko je bila narejena analiza cepiva. Tu gre za strašno zlorabo sistema analiziranja, gre za povsem nestrokovno transportiranje tega vzorca cepiva. Tu ne moremo reči, da so bile težke kovine v cepivu. Lahko so bile v vodi, s katero je bilo cepivo razredčeno, lahko so bile v posodici, v kateri je vzorec bil prinešen v laboratorij. Lahko ga je tudi oseba, ki ga je odnesla v laboratorij, dodatno kontaminirala. Ti podatki so povsem nerelevantni.«

Sorodnik 50 let je pred dnevi doživel srčni infarkt, žila je bila 70 % zožena. Do infarkta je bil zdrav. 14 dni pred infarktom je bil cepljen s cepivom Janssen. Ali je infarkt lahko povezan s cepljenjem?

»Če je imel gospod 70 % zožitev arterije, to zagotovo ne more biti posledica cepljenja. Da pride do take zožitve, traja kar nekaj časa. Do te zožitve je človek popolnoma brez težav, ne čuti nobenih bolečin. Ravno to je problem srčno-žilnih bolezni, da jih do kritične točke ne čutimo.«

Poslušalka (50 let in kronični bolnik) je bila marca cepljena z AstraZeneco, ne želi se cepiti z 2. odmerkom tega cepiva, ampak s Pfeizerjem ali Moderno.

»Velja priporočilo, da tisti, ki so bili cepljeni s prvim odmerkom enega proizvajalca, naj bi bil tudi drugi odmerek istega proizvajalca. Nekatere raziskave, izvedene v manjšem številu, so pokazale, da je učinkovitost, kadar zamenjamo cepivo, zelo podobna, kot če prejmemo dva odmerka istega cepiva, a slovenska strategija trenutno priporoča, da ostanemo pri istem proizvajalcu.«

Cepljenje v času dojenja

»Cepljenje v času dojenja je popolnoma varno, nimamo nobenih živih virusov, nobenih posebnih sestavin v cepivu, ki bi prehajale v materino mleko. Združenje ginekologov in porodničarjev priporoča cepljenje tudi v nosečnosti, z nevektorskimi cepivi, z mRNK cepivi ali proteinskimi, ki jih trenutno v Sloveniji še ni, se pa pričakuje registracija tudi takega cepiva – gre za cepivo proizvajalca NovaVax.«

Velja splošno priporočilo: če je od okužbe minilo več kot 6 mesecev, se svetuje cepljenje ne glede na koncentracijo protiteles.

Prebolevniki – kdaj se cepiti?

»Nihče ne more zagotoviti, da bo tudi drugi potek bolezni potekal blago. Obstaja verjetnost, da bomo drugič preboleli okužbo morda manj blago kot prvič. Če smo okužbo preboleli blago, koncentracija protiteles po 6 mesecih precej upade, kar pomeni, da smo bolj dovzetni za ponovno okužbo, zato svetujem, da se prebolevniki 6 do 8 mesecev po okužbi cepijo. Na ta način dobijo samo en »poživitveni odmerek«. Če je od okužbe minilo več kot 8 mesecev, pa tudi prebolevniki dobijo dva odmerka cepiva. Problem pri prebolevnikih, ki bi se ponovno okužili, tudi če bi bila druga okužba tako blaga kot prva, so posledice, ki ostanejo po covidu. Tu ne moremo vedeti, kateri so tisti, ki bodo imeli še po 3 ali 6 mesecih, morda še dlje, določene težave, ki lahko kar precej vplivajo na življenje.«

Potni list za tujino za prebolevnike, ki se cepijo le enkrat

»Kar se tiče zelenega potrdila za prebolevnike se vnese kot prvo cepljenje datum prebolele bolezni, drugi datum pa datum cepljenja, kar omogoča izdajo evropskega cepilnega potnega lista. Velja 12 mesecev od takrat, ko smo polno zaščiteni.«

Kako pogosto se bomo morali cepiti?

»Trenutno to še ni opredeljeno. Podatki kažejo na to, da smo vsaj 8 mesecev zelo dobro zaščiteni, potem pa začne koncentracija protiteles postopoma padati. Zelo verjetno bo potreben en »poživitveni odmerek« eno leto po cepljenju.

Ali lahko zbolimo po dveh odmerkih cepiva?

»Lahko. Nobeno cepivo ni 100 % učinkovito, da bi popolnoma preprečilo bolezen. Cepiva vplivajo na to, kako težek potek bolezni bo. Tudi če zbolimo, bomo z veliko verjetnostjo bolezen preboleli zelo blago. Namen cepiva je, da preprečimo hud in težek potek bolezni, ki bi zahteval sprejem v bolnišnico ali celo zdravljenje v intenzivni enoti.«

Cepljenje in nosečnost

»Nosečnica lahko normalno prejme oba odmerka. Podatki kažejo, da ni nobenih neželenih učinkov. V nosečnosti priporočamo cepljenje z mRNK cepivi (Pfeizer ali Moderna).«

Zdravstvene težave prebolevnikov; je huje imeti okužbo ali biti cepljen?

»Če smo morda lansko leto še rekli, dajmo se čim prej okužiti, smo, ko smo začeli srečevati covid bolnike, vsi ugotovili, da si ne želimo zboleti! Obstaja zelo veliko tveganje, da v času prebolevanja pride do zapleta ali do hude okvare pljuč ali nastanka strdka v pljučih ali drugje po telesu … 60 do 70 % prebolevnikov, ki so covid preboleli blago v domačem okolju, imajo še 3 mesece ali več številne simptome in neprijetne težave. Najpogosteje gre za utrujenost, zadihanost, depresijo, težave s spominom, koncentracijo, pekoče bolečine v prsnem košu, težave s spanjem … precej neprijetne težave, ki lahko vztrajajo še več kot pol leta. Težave z vohom izzvenevajo relativno počasi. Ko se že kar nekaj časa počutimo dobro, vonjamo še ne tako, kot prej in to moti vsakodnevno življenje, sploh, če radi kuhamo, hrana nima enakega okusa, kar lahko vpliva na to, da imamo slabši apetit. Tudi glavoboli so lahko kar trdovratni in motijo vsakodnevne aktivnosti.«

Nekaj virusa je še med nami, precepljenost še ni takšna, kot si jo želimo, zato maske žal ostajajo.

Kdaj naj se prebolevniki odločijo za obisk bolnišnice?

»Zdravnika poiščimo, če imamo mesec po preboleli okužbi še vedno izrazite težave, ki motijo naše vsakodnevne aktivnosti ali potrebujejo za umiritev težav vsakodnevno jemanje zdravil proti bolečinam. Takrat je dobro, da se naredijo raziskave. Lahko se tudi druge bolezni kažejo na ta način in jih je treba ustrezno zdraviti.«

Poslušalka stara nad 80 let se boji cepljenja; zdravi se za ščitnico, ima vrtoglavico.

»Glede na to, da ima gospa kronično bolezen, je tveganje, če zboli za covidom, da pride do težkega poteka bolezni, kar velika, smrtnost pa v tej starostni skupini kar 30 %! Cepljenje v tej starostni skupini je še posebej priporočljivo in cepiva, ki so na voljo, ne povzročajo poslabšanje avtoimunih bolezni (sem sodi obolenje ščitnice), prav tako ne povzročajo nekih sprememb v osrednjem živčenju, ki bi lahko poslabšale vrtoglavico, tako da je cepljenje priporočljivo.«

Kako komentirati zadržke, ki jih ima aktivni del populacije pred cepljenjem?

»Zanimivo je, da ljudi ne skrbi, da bi zboleli in imeli težji potek bolezni, zaradi katere bodo morali v bolnišnico ali bodo imeli dolgotrajne posledice. Bistveno bolj jih skrbijo neželeni učinki cepljenja, ki so v več kot 90 % blagi in ne zahtevajo nobenega dodatnega ukrepanja. V 10 % gre pa za takšno stanje, da je potrebno morda ostati doma zaradi vročine, ki v 24 do 36 urah pri vseh izzveni. Tistih, ki imajo res dolgotrajne neželene učinke, je manj kot 1 %.«

V resnici je razmišljanje, da se ne bi cepili zaradi hudih neželenih učinkov po cepljenju, nerazumljivo, glede na to, da je verjetnost težjega zapleta bolezni, če dobimo covid, bistveno večja.

Ali se cepljenje svetuje tudi tistim, ki imajo po preboleli bolezni zelo veliko protiteles?

»Velja splošno priporočilo: če je od okužbe minilo več kot 6 mesecev, se svetuje cepljenje ne glede na koncentracijo protiteles.«

Kakšno je stališče svetovalne skupine glede nošenja mask v krogih, kjer so ljudje cepljeni?

»Napisali smo priporočilo, ko bo precepljenost v populaciji nad 50 % z vsaj enim odmerkom, da se tudi v notranjih prostorih lahko maske opustijo oz. se bodo opustile, ko bo epidemološka slika nekoliko boljša kot trenutno. Nekaj virusa je še med nami, precepljenost še ni takšna, kot si jo želimo, zato maske žal ostajajo.«