Nataša Ličen
Aleš Karba
Alen Salihović
Cepljenje v Sloveniji se odvija prepočasi (foto: CDC / Unsplash)
Cepljenje v Sloveniji se odvija prepočasi | (foto: CDC / Unsplash)

Dr. Roman Jerala: »Po zadnjih raziskavah bi bilo lahko cepljenje dolgotrajno za tiste, ki so preboleli virus in se naknadno cepili.«

24.07.2021, 08:48 Mirjam Judež

515 milijonov odmerkov cepiv je bilo dostavljenih v EU, 437 mio jih je bilo uporabljenih, znotraj EU je cepljenih 68,4 % odraslih. Cepljenje napreduje, a počasi. Še vedno je prisotnega nekaj strahu in pomislekov. Naš gost je bil dr. Roman Jerala, vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani in sodelavec Univerze v Ljubljani. »Z velikim pričakovanjem sem čakal, kdaj bo razvito cepivo, zelo sem vesel, ko vidim, da cepiva tako dobro delujejo in komaj sem čakal, da pridem na vrsto za cepljenje. Cepilo se je tudi vse moje bližnje sorodstvo.« Dr. Jerala je eden najprodornejših raziskovalcev v državi in slišali boste, kako gleda na razvoj cepiva in njegovo vlogo v boju z epidemijo v svetu. Pogovor je vodila Tanja Dominko.

Cepljenje v Sloveniji napreduje, a (pre)počasi

»Kar zadeva cepljenja se znotraj Evropske unije Slovenija precej slabo odreže. Število cepljenih pada že 4. teden zapored, po drugi strani pa vidimo, da prihaja bolj kužna različica delta, ki je zajela precej držav, kjer vidimo strmo rast okuženih. K sreči v teh državah ni tako velikega števila žrtev prav zaradi višje precepljenosti. V Sloveniji so se preveč razširile neke nepreverjene, tudi lažne informacije s spletnih omrežij. Namesto, da se ukvarjamo z njimi, mislim, da je predvsem pomembno, da povemo, kakšne so prednosti cepiva.«

Cepiva so bila tako hitro razvita, ker je razvoj potekal že dlje časa

»Cepiva so bila hitro razvita in potrjena, saj je bila tehnologija na voljo in so se razvijala že dlje časa. Cepivo proti eboli je bilo že razvito. Razlog je tudi v tem, da smo se že prej srečali s podobnim virusom SARS in MERS in da so že takrat razvijali cepiva proti virusom. Zelo dobro smo poznali, kaj je tarča, proti kateri moramo pripraviti cepivo. Cepiv proti virusu SARS in MERS niso razvili do konca, da bi jih masovno testirali. SARS je bil tako nalezljiv, je relativno hitro izginil z relativno manjšim številom žrtev. Tehnologija je bila pripravljena in od takrat, ko so Kitajci objavili zaporedje tega virusa, so prve kandidate za cepiva pripravili v dobesedno dveh tednih.«

V razvoj cepiv proti kovidu je bilo vloženega toliko denarja kot nikoli doslej

»ZDA, EU, Kitajska so investirali v razvoj cepiv na desetine milijard. Razvoj cepiv je potekal po stotinah različnih pristopov vzporedno, da bi videli, kateri res najbolje deluje. Cepiva so bila testirana na 10.000 prostovoljcih, kar je zelo velika številka – še nikoli ni bilo neko cepivo testirano na tako velikem številu ljudi. Imeli smo nekaj sreče, da so cepiva proti temu virusu dobro delovala. Ker virus povzroča zelo veliko materialno škodo in škodo v ljudeh, smo uporabili vse, kar znamo. Rezultat tega je cepivo, ki je bilo pripravljeno prej kot v enem letu.«

Cepiva so dobro preizkušena

»Vsa cepiva so preverjena s strani Evropske agencije za zdravila EMA, ameriškega Urada za prehrano in zdravila FDA, zadeva je zelo transparentna. Kdor želi, si lahko podrobno pregleda vse dokumente, kar je zelo strokovno branje. Točno vemo, kaj je v cepivih, kako delujejo, kako so bila testirana. V svetu je bilo uporabljenih več kot 3 milijarde cepiv. Cepiva so tu, delujejo, imamo tudi rezultate na terenu.«

V Veliki Britaniji izjemno raste število okuženih, a število ljudi v bolnicah je desetkrat manjše kot v prejšnjih valovih. Res je skrajni čas, da se cepimo in nobenih razlogov ni, da bi dvomili v učinkovitost cepiv.

Tudi cepljeni zbolijo, a precej redko, če že, izločijo bistveno manj virusa, ki bi okužil ostale

»Cepljeni se še vedno lahko okužijo, a precej bolj redko. Nobeno cepivo ne deluje 100 %. Tisti, ki se okužijo, izločijo bistveno manj virusa, bistveno manjša možnost je, da okužimo ostale. Najbolj pomembno pa je, da nas cepiva zaščitijo pred hudo boleznijo, pred smrtjo. Zaščita proti kužnim različicam je zelo dobra, blizu 90 % za najboljša cepiva.«

Cepljeni najprej ščiti sebe, potem pa svoje najbližje

»Vsak, ki se cepi, najprej ščiti sebe, da ne bo zbolel. Vemo, da so predvsem starejši z določenimi boleznimi najbolj ogroženi. Umrljivost med najstarejšimi, ki zbolijo za kovidom, je kar 10 %. Ko smo sami cepljeni, ščitimo svoje najbližje, starše, stare starše, ki niso cepljeni ali se ne morejo cepiti, ker imajo določene imunske pomanjkljivosti (takih je 2 do 3 %). Nenazadnje se cepimo zato, da bomo lahko normalno živeli, da ne bo zapiranja šol, podjetij, čemur se ne moremo izogniti, če bo epidemija prišla s polnim zamahom, kar nam tudi grozi.«

Dr. Roman Jerala je že bil gost v našem studiu; takrat ga je gostil Blaž Lesnika Ognjišče
Dr. Roman Jerala je že bil gost v našem studiu; takrat ga je gostil Blaž Lesnika Ognjišče © Jakob Čuk

Za cepivo ni pomembno, da ga razvijemo, ampak ga moramo tudi proizvesti v zadostnih količinah

»To je zelo verjetno eden od razlogov, da cepivo Pfizer deluje tako dobro. Povezala so se inovativna podjetja, ki imajo zelo veliko izkušenj v proizvodnji in na samem testiranju cepiva. To je zelo velik logistični zalogaj organizirati testiranje 40.000 prostovoljcev. To podjetje ima na razpolago milijarde sredstev, velike izkušnje s testiranjem. EMA zelo natančno pregleda proizvodnjo, celotno tehnologijo cepiva. Kakovost mora biti konstantna, da ni škodljivih sestavin, preverjanje EME običajno traja dlje časa.«

Smrtnost za gripo je desetkrat manjša kot za kovidom

»Za gripo se lahko cepimo in to priporočam. Tudi sam se vsako leto cepim. Gripa ni nujno nedolžna bolezen, leta 1918 - 19 je opustošila svet in povzročila blizu 50 mio žrtev. To je bilo na koncu 1. svetovne vojne. Vsako leto je za gripo par sto žrtev. Smrtnost zaradi novega koronavirusa je desetkrat večja kot pri gripi. Gripa ni nujno enostavna bolezen, a ker se gripo rado primerja s kovidom, naj povem za primerjavo, da je na svetu za kovidom umrlo več kot 4 mio ljudi, kar je več kot je »pobrala« katerakoli pandenska gripa.«

Virus je prizadel celoten svet, ne samo Slovenije

»Potrebno se je zavedati dejstva, da gre za naravno nesrečo, ki je prizadela celoten svet, ne samo Slovenijo. Zato se moramo obnašati tako, združiti sile in poskušati narediti, kar se da, da to omejimo, zmanjšamo. Vemo, da če nismo cepljeni, moramo za zmanjšanje smrtnost poseči po drugih ukrepih: nošenje mask, razkuževanje, zmanjševanje števila neposrednih kontaktov. Ukrepi so enaki, podobni povsod po svetu! V Španiji, na Portugalskem so precej bolj precepljeni kot pri nas. Če pogledamo njihove ukrepe: omejeno gibanje čez noč, obvezno nošenje mask v notranjih prostorih, v javnem prometu, omejevanje števila združevanja …«

Res moramo izkoristiti cepivo! To, da ga imamo, je privilegij. Še enkrat bi poslušalcem položil na srce: res prosim, če lahko omogočite svojcem, starejšim znancem, ki so bolj ogroženi, da se cepijo. Nezadostna precepljenost lahko povzroči hude posledice. V Sloveniji je za kovidom umrlo več kot 4.000 ljudi, veliko jih še ni cepljenih, iz tega bo lahko še veliko žrtev.

Cepivo AstraZeneca

»O tem cepivu se res govori manj, a tudi to cepivo je dobro. V Veliki Britaniji je kljub porastu okužb število ljudi v bolnicah bistveno manjše, pa je bila velika večina Britancev cepljena za AstraZeneco, ki kljub nekoliko manjši učinkovitosti zelo dobro zaščiti pred hudim potekom bolezni in pred smrtjo. Rezultati testiranja cepiv so pokazali, da so cepiva na osnovi mRNA zaščitila v 95 % pred simptomatsko okužbo, medtem kot AstraZeneca 70 %. Razlike se zmanjšajo glede na zaščito pred boleznijo, to je pa tisto najbolj pomembno. Ni tako bistveno, da imamo nekaj manjših simptomov, ampak je pomembno, da ne gremo v bolnico in smo priključeni na kisik, da ne umremo. V tem pogledu so vsa cepiva zelo dobra, so pa določene razlike v učinkovitosti, ki jih ne gre zanikati. «

Po cepljenju v telesu zagotovo ne prihaja do genskega spreminjanja

»Klasičen tip cepiva je, da vzamemo virus, ga inaktiviramo in injiciramo. Drugi tip cepiva je, da pripravimo virusni protein, ga injiciramo, telo ga prepozna in sproži odziv. mRNA cepiva pa delujejo na ta način, da vsebujejo RNK zapis za ta protein, ki ga vnesemo v naše telo in omogoči, da se producira virusni protein, proti kateremu se sproži imunski odziv. RNK je zelo nestabilna molekula, ima kratek življenjski rok, potem se razgradi, ostane pa virusni protein, na katerega telo odreagira kot tujek in si ga zapomni. Po RNK cepivu ne ostane nobene spremembe genskega zapisa, kar ostane je spomin na virusne proteine, ki je enak, kot če bi bili okuženi z virusom, a brez stranskih posledic, kot jih ima okužba z virusom.«

Imunologi, medicinski strokovnjaki, zdravniki, ki imamo največ informacij in izobrazbe na tem področju, vemo, da je cepivo varno in smo cepljeni v 90 %. Srednje medicinske sestre in negovalke pa so nekoliko bolj zadržane.

Cepiva po letu dni še vedno dobro delujejo

»Zaenkrat vidimo, da cepiva tudi po enem letu dobro delujejo. Mehanizem delovanja je, da celice prepoznajo ta virusni protein kot tujek, tvorijo se protitetelsa iz B celic in te se ohranijo v našem telesu v kostnem mozgu kot spominske celice, te pa delujejo kot stražarji: ko pride nepridiprav, ga takoj prepoznajo in se aktivirajo. Zadnje raziskave kažejo, da bi lahko bilo to cepljenje dolgotrajno za tiste, ki so preboleli virus in so se naknadno cepili. Tam so odkrili, da je značilnost tega odziva tak, kot je za cepiva, ki so doživljenjska. Zaenkrat lahko rečemo, da bodo ta cepiva trajala dlje časa. Ne bi si upal reči, da kar za vedno. Zaenkrat kaže, da ni potrebe po 3. poživitvenem odmerku. To je zelo dobra novica, da je dolgoživ spomin in tudi to, da cepiva dobro delujejo proti novim različicam.«

Cepljenje je ključno za tiste, ki lahko okužijo druge. Vemo za kar nekaj primerov, ko so se ljudje okužili v bolnici in v domovih za ostarele, saj so vse okužbe prišle od zunaj. Mislim, da moramo preprečiti to, da bi ljudje okužili druge, ki so bolj občutljivi.

 

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svetovalnica

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Cerkev, križ, verniki (photo: Mateus Campos Felipe) Cerkev, križ, verniki (photo: Mateus Campos Felipe)

Kdo mora v cerkvah preverjati pogoj PCT?

Od 15. septembra naprej morajo vsi verniki, ki bodo prišli k sveti maši, izpolnjevati PCT pogoj - to pomeni, da morajo imeti dokazilo o prebolelosti, cepljenju oz. testiranju. Prav tako iz ...

Kamniško-Savinjske Alpe (photo: ARO) Kamniško-Savinjske Alpe (photo: ARO)

PCT ključ do uspeha, cepivo pa rešitev!

Poletje je v teh dneh nekoliko podaljšalo svoj rok trajanja in to se je ob koncih tedna poznalo tudi v naravi. Številni so zavili na morje, ob jezera, veliko se jih je odpravilo tudi v hribe. K ...