Dr. Aleš Maver | (foto: STA)
Kako znameniti hit Čukov najbolje opiše odnos zahodne Evrope do vzhodne?
Spoznanje več Rok Mihevc
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami publicist in urednik prof. Aleš Maver. Tema pogovora je bilo aktualno politično dogajanje pri nas povezano z začetkom predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije. Prav tako smo se dotaknili 30. obletnice Brionske deklaracije in stanja v Belorusiji po uvedbi sankcij Europske unije.
Čakajoč novih škandalov
Po izkušnji z epidemijo je predsedovanje Evropski uniji že drugi primer, ko se soočamo z vprašanjem izjemne razdeljenosti slovenske družbe ali vsaj tistega dela, ki se oglaša v javnosti, meni Maver. »Nisem pa si predstavljal, da lahko doseže takšne razsežnosti. Del slovenske javnosti je komaj čakal, da je prišlo do novih škandalov. Prvi nauk prvih dni slovenskega predsedovanja je, da je skrajni čas, da se usedemo in poskušamo najti skupni imenovalec. Si tako majhna skupnost lahko privošči takšno razdeljenost?« Ob »impresivni« kulturni predstavi na blejskem otoku je pohvalil tudi nastop predsednika vlade Janeza Janše na visoki ravni v Evropskem parlamentu. »Ob vseh bojazni, da bo pretirano polemičen, je nastopil v svoji najboljši podobi državnika.« Meni pa, da se bo ta začetna vročica v iskanju škandalov verjetno umirila, ko se bo vendarle izkazalo, da obstaja tiha večina, ki postavlja mednarodni izgled visoko.
Del slovenske javnosti je komaj čakal, da je prišlo do novih škandalov.
Je slovensko predsedovanje lahko priložnost za razdeljeno Evropo?
Tisto, kar je za Maverja osebno nekoliko boleče, je spoznanje, da se je prepad med vzhodom in zahodom Evrope v zadnjih letih močno poglobil in da se soočamo tudi v primeru ocen razmerij v Sloveniji ravno s posledicami takšnega globokega nerazumevanja. Zato meni, da je lahko slovensko predsedovanje priložnost, da Slovenija, ne samo zgodovinsko in zemljepisno, predstavlja most med vzhodom in zahodom. »Naša zgodovinska izkušnja nas bolj povezuje s tem srednjim vzhodnoevropskim sosedstvom. Ker smo zaradi dediščine zgodovine bolj razdeljeni, lahko bolj razumemo tudi zahodno polovico celine in tukaj mislim, da bi Slovenija lahko odigrala veliko vlogo. Sedanji predsednik vlade ima gotovo to ambicijo in evropsko razsežnost, ki je prej ni bilo zaznati. Njegovi predhodniki so v glavnem zadovoljili s tem, da ponavljajo tisto, kar so pač v Bruslju slišali. Se pa zastavlja ob teh težavah še drugo vprašanje, ali bi v bruseljski sredici bilo to sprejeto kot nekaj bolj zaželenega. Ker mišljeno je bilo, da ti voditelji z vzhoda v glavnem kimajo in sprejemajo direktive, ne da prispevajo kakšne svoje ideje.«
Slovensko predsedovanje je priložnost, da Slovenija predstavlja most med vzhodno in zahodno Evropo.
»Nič ni važn, sam da mamo mir...«
Zanimivo pa dr. Aleš Maver ob razlagi dogajanja okoli Brionske deklaracije pred 30 leti in vloge Evropske unije pri tem še pravi, da bi odnos zahodne Evrope do srednje in vzhodne Evrope najbolje opisal kak verz iz znamenitega hita skupine Čuki. »Naj divjajo vsi kavbojci in indijanci v isto smer, nič ni važn, sam da mamo mir... Tega osnovnega stališča zahodne evropske države, predvsem Nizozemska, Belgija, Luksemburg in še nekatere, do danes niso izpustile. Njihov glavni cilj je stabilnost, pa četudi jo zagotavljajo z nedemokratičnimi režimi. Kakor hitro pa se na vzhodu pojavi kaka druga ideja in se posega v ta duševni mir zahodnih držav, potem pa je to razumljeno kot rušenje evropskega reda.«
