Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović

Luč na koncu tunela?

Komentar tedna | 30.07.2021, 14:32 Dr. Jernej Letnar Černič

Epidemiji kovida-19 leto in pol po njenem začetku ni videti konca. Zelo verjetno je, da nas nas konec poletja in jeseni čakajo močni vali novih okužb. Enako je verjetno, da se epidemije še nekaj let ne bomo popolnoma rešili.

Strokovnjaki že dalj časa ugotavljajo, da počasno cepljenje omogoča razvoj novih in novih variant, ki se hitro širijo čez državne meje. Ker nobena država v tem globaliziranem svetu, ni otok sama zase, je utopično staviti na izkoreninjenje virusa, če so države na globalnem jugu do sedaj precepile le nekaj odstotkov prebivalstva. Nove variante virusa se bodo v prihodnjih mesecih znova in znova razvijala. V slovenski družbi se lahko upravičeno bojimo kako bomo živeli v prihodnjih mesecih. Vprašanje je, če bo upoštevanje preventivnih ukrepov in nadzor izpolnjevanja PCT pogojev dovolj za kakor toliko normalno javno življenje.

Po letu in pol po začetku epidemije se vedno znova tudi sprašujemo kakšni so njeni izvori. Če je bilo človeštvo v tem obdobju zmožno razviti cepivo, pa še vedno ni jasno kako in zakaj je epidemija izbruhnila. Ravnanje kitajske vlade, ki trmoglavo zavrača obiske strokovnjakov Svetovne zdravstvene organizacije, ne pomaga k utišanju teoretikov zarot, ki s prstom kažejo prav nanjo kot primarno odgovorno za izbruh epidemije. Kakorkoli že, jasno je, da je epidemija ustvarila številne družbene napetosti in nestrpnosti. Obstoječe je še poglobila. V zadnjih mesecih v evropskih ustavnih demokracijah in drug narašča število javnih protestov proti omejitvah javnega življenja za zajezitev epidemije. Razumljivo. Ljudje so siti omejitev, ki še vedno posegajo v njihova vsakdanja življenja. Po drugi strani smo v poletnem času, ko so druženja pogostejša. Število okužb zato neprestano narašča, a z manj smrti, vsaj v evropskih državah. Cepljenje še posebej v Vzhodni Evropi, vključno s Slovenijo poteka počasi. Pozno poleti in jeseni se bo zato težko izogniti novim omejitvam, ki bodo znova poglobile družbene napetosti. Podobne družbene napetosti opazujemo po celotni Evropi. Ko bo enkrat poletja konca, bo epidemija še naprej z nami. Res je tudi, da ko opazujemo epidemijo na mikro ravni, včasih težko opazujemo gozd pred samimi drevesi. Resnost razmer terja razmislek o trenutnih in preteklih posledicah nadaljevanje epidemije. Komu in katerim akterjem je v interesu nadaljevanje epidemije in vnovično destabiliziranje evropskih in ostalih ustavnih demokracij? Odgovor je lahko le večplasten, saj vključuje dimenzije javnega zdravja, psihologije, sociologije, mednarodnih odnosov in mednarodnega prava.

Poslušalci si lahko predstavljate vladarje največjih globalnih avtokratskih držav, ki s posmehom spremljajo ustavne debate v evropskih držav o tem ali ima v demokratični družbi pravica do življenja prednost pred temeljnimi svoboščinami.  Medtem so pa isti avtokrati čas epidemije izkoristili za množično kršenje človekovih pravic, pogrom nad civilno družbenimi organizacijami in borci za človekove pravice, za pripojitev ozemlja in celo za domnevni genocid. Avtokratom nadaljevanje epidemije ustreza, ne glede visoko število obolelih in umrlih za kovid 19, zato v domačih okoljih ne spodbujajo cepljenja. Njihove politike tako držijo v šahu celoten svet. V Evropi in Sloveniji se moramo zavedati, da epidemija nekaterim močnim avtokratom, tudi v Evropi, služi za dokončno utrditev njihovega kulta osebnosti, personalnega in finančnega omrežja. Izboljšanje odpornosti Evrope in Slovenije na zunanje šoke je zato ključno za njuno preživetje. Ko bo katera izmed teh totalitarnih »Oceanij« iz Orwellovega 1984, postala največja globalna velesila, poti nazaj več ne bo.

 

Komentar tedna
Uporabljene plastenke (photo: Pixabay) Uporabljene plastenke (photo: Pixabay)

Res to potrebujem?

Praznujemo dan Zemlje – našega skupnega doma, kakor se večkrat izrazi papež Frančišek. Na svetovni in tudi slovenski ravni poteka več pobud, v katere naj bi bila vključena več kot milijarda ljudi ...

Družine zbrane pri maši na Brezjah (photo: Luka Mavrič) Družine zbrane pri maši na Brezjah (photo: Luka Mavrič)

Boga bodo vzeli zares!

Na Brezjah je bilo popoldne srečanje družin ljubljanske nadškofije. Geslo srečanja je bilo »Vzemi Boga zares!«. Srečanje so sklenili ob 16. uri s sveto mašo, ki jo je daroval nadškof Stanislav Zore.

Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.