Blaž Lesnik
Miha Močnik
Tanja Dominko
S Kredarice v steno. Take razmere so bile 16. junija. (foto: Izidor Šček)
S Kredarice v steno. Take razmere so bile 16. junija. | (foto: Izidor Šček)

24. junija - Z morja na Triglav!

22.06.2021, 10:55 Blaž Lesnik

Tri desetletja neodvisnosti Slovenije bomo radijci 24. junija obeležili s prav posebnim podvigom. Naša želja je povezati lepote Slovenije v kolesarski in gorniški opremi. Nekaj sodelavcev tako čaka 200 kolesarskih kilometrov, nato pa še vzpon iz Krme na naš najvišji vrh.

Ob tem bo nastajal radijski program, s katerim bi radi opozorili na lepote, ki nas obdajajo in povezujejo: izjemne naravne posebnosti slovenskih pokrajin, dragocena kulturna dediščina in ljudje, ki so jo skupaj s kulturo in jezikom ohranjali skozi stoletja. Na tej poti bomo od vseh štirih glavnih pokrajinskih enot, ki se stikajo v Sloveniji, tokrat izpustili zgolj panonsko nižino.

Začeli bomo v sredozemskem svetu, kjer bomo natočili nekaj kapljic Jadranskega morja v svoje bidone. Na prelomu iz srede (23. 6.) na četrtek (24. 6.) ob polnoči bomo v Kopru začeli vrteti pedala, se v nočnih urah vzpeli čez kraško stopnjo in nato pod dinarskimi pregradami in čez kraška polja dosegli ljubljansko kotlino okrog 5. ure zjutraj.

Krajšemu postanku v radijski kleti v Šentvidu bo sledilo kolesarjenje proti toku najdaljše slovenske reke in skozi lepe gorenjske vasice. Posebno mesto med njimi ima Vrba na Gorenjskem, ki bo gostila naš postanek ob 8. uri. Tja lepo vabimo tudi domačine iz bližnjih in daljnih krajev, saj bomo pripravili krajši kulturni program, ki ga bo s oblikoval dramski igralec Gregor Čušin.

Akcija: Z morja na Triglav
Akcija: Z morja na Triglav © Andrej Jerman

Nadaljevanje bo od Bleda naprej postreglo s prvimi blagimi nakloni predalpskega sveta, ki nas bo sprejel s čudovito sedem kilometrov dolgo dolino Krma. Tu bo potrebno kolesa zamenjati z gojzarji, v nahrbtnikih pa bo tudi zimska gorniška oprema.

Vzpon proti Kredarici in seveda naprej proti Triglavu bo v teh razmerah spremljal sneg, ki ga v večjih količinah in v razmočenem stanju pričakujemo od približno 2000 m nadmorske višine naprej.

Utrinke in javljanja s poti in z vrha bomo posredovali v naš program tudi v večerno, tokrat malce daljšo oddajo Ob radijskem ognjišču. Podvig ne bo lahek, a si nadejamo, da bomo z njim nagovorili naše poslušalce - tako tiste v mlajših letih, ki se tudi sami spogledujejo s podobnimi izzivi, predvsem pa starejše in bolnike, ki nas bodo spremljali s svojih postelj. Morda pa ob tem oživijo spomini na nekdanje čase.

Naša ekipa se je pred dnevi že povzpela na Triglav in preverila aktualne razmere. Andrej Novljan,Izidor Šček, Blaž Lesnik in Andrej Jerman.
Naša ekipa se je pred dnevi že povzpela na Triglav in preverila aktualne razmere. Andrej Novljan,Izidor Šček, Blaž Lesnik in Andrej Jerman. © ARO

Podviga se lotevamo:

Andrej Novljan (kolesar z gojzarji):

»V tem mesecu se spominjamo naše enotnosti pred 30 leti. Potrebovali smo veliko poguma, da smo se odločili za samostojno in neodvisno državo. Tudi za naš radijski projekt potrebujemo nekaj poguma. Vendar verjamem, da nam bo tako, kot nam je uspelo pred 30 leti stopiti na pot samostojnosti, tudi nam uspelo premagati pot od morja do vrha Triglava. To bo pot hvaležnosti za vse pretekle rodove, ki so sanjali, kar mi živimo.«

Andrej Jerman (kolesar z gojzarji):

»Zakaj na pot s kolesom in potem še na Triglav? Ker je leto naokoli in je čas za nov izziv … No, zase brez dvoma lahko potrdim, da mi je vse skupaj predstavlja tudi poseben (športni) izziv. Hkrati pa bom z radijskimi prijatelji lahko na simboličen in nam lasten način obeležil 30. rojstni dan naše domovine. Prav tako pa (mogoče naivno) upam, da bo akcija nekakšna spodbuda, k razmisleku o odnosu do naše Slovenije in izzivov, ki nas kot narod čakajo. »

Blaž Lesnik (kolesar z gojzarji)

»Tudi če bi stokrat prevozil te zelene pokrajine naše dežele, se jih ne bi naveličal. Vedno znova se jih veselim, saj vsakič postrežejo s čim novim, še neznanim. In seveda so vsa doživetja najbolj pristna v neposrednem stiku – ob kapljah znoja in vetriču, ki jih v poletni vročini blagodejno suši. Tudi hvaležnost se v takšnih trenutkih odpre bolj spontano: za to, da lahko živim v tem koščku raja, saj ni samoumeven, da lahko govorim čudovit jezik naših dedov in da lahko svoja doživetja v njem prenesem prihodnjim rodovom. Dogodivščina, ki se je v jubilejnem letu Slovenije res veselim!«

Izidor Šček (izkušen gornik brez kolesa)

»So besede, ki ti v možganih povzročijo pravi vihar, ko jih zaslišiš. In beseda Triglav je pri meni ena tistih čarobnih začimb slovenskega jezika, ki v trenutku potegnejo na plan številne spomine na vzpone, čudovite razglede, srečanja, sklonjeno glavo med vzponom in vzhičenost ob zadnjih korakih proti vrhu. In na vrhu ponos nad premagano potjo, ponos na deželo, ki jo vidiš pod seboj in ponos na jezik in pesem, ki se pogosto prepleta okoli Aljaževega stolpa. Tu je res sreča biti doma!«

Srečanje PRO na Dan državnosti

25. junija vas vabimo v Arboretum Volčji potok, kjer bo nadškof Anton Stres daroval mašo za domovino. Po njej bo koncert priljubljenega sestava Kvatropirci.

Priporočamo, da si prinesete tudi kakšen stol, blazinico, senčnik, ... da boste lahko sedeli v senčki.

Vstop v Arboretum je do 12. ure prost, s seboj imejte potrdilo o cepljenju, prebolevnosti ali testu.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Dogodki

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Duhovnik Boštjan Čeh (photo: Pomurec.com) Duhovnik Boštjan Čeh (photo: Pomurec.com)

V 48. letu umrl duhovnik Boštjan Čeh

Škofija Murska Sobota je sporočila, da je v soboto, 24. julija v slovenjgraški bolnišnici umrl Boštjan Čeh, župnijski upravitelj na Tišini. Pokopali so ga včeraj, v nedeljo, 25. julija v Nedelici.

Evharistija, sveta maša (photo: Rok Mihevc) Evharistija, sveta maša (photo: Rok Mihevc)

Ali Bog bolje razume latinsko?

Papež je nedavno izdal apostolsko pismo Varuhi tradicije - Traditionis Custodes. Gre za motuproprij o rabi rimskega bogoslužja, veljavnega do prenove leta 1970. Že takrat del občestva sprememb, ...