Mladi Gimnazije Želimlje o Sloveniji

Mladoskop | 25.06.2021, 21:30 Nataša Ličen

Ponos, ljubezen, lepota narave in kultura, so prve povezave srednješolca ob besedi domovina. Sošolka nadaljuje: uspehi naših športnikov, to, na kakšen način se izkazujemo ostalemu svetu, prireditve, gore, zastava, ljudje, ki živimo tu, barve, in preprosto to, da sploh smo.

Kako domovino nosijo v svojem srcu mladi?, smo izvedeli v Mladoskopu. K pogovoru smo povabili dijake Gimnazije Želimlje, Jerico, Georga, dve Neži in Jakoba.

»Smo generacija že rojena v samostojni državi, na dobri poti smo in imamo vse možnosti za nadaljevanje uspeha. V Sloveniji smo odraščali, doživeli v letih odraščanja pomembne stvari, to je naš dom, tu smo doma. Če smo povsem iskreni ne poznamo dovolj svoje zgodovine. Obstaja veliko zgodb, ki nam jih pripovedujejo starši. Pomembno je zavedanje, da smo en narod. Kljub temu, da smo lahko razklani navznoter, se moramo navzven predstavljati kot eno. Pomembno je biti ponosen na svojo zgodovino, na to, kar smo, saj je to del naše kulture, imejmo se radi med seboj.«

»Zavedati se je treba, zgodovine spremeniti ne moremo, lahko pa preko poznavanja zgodovine, vplivamo na prihodnost. V kakšni Sloveniji bi radi živeli? V bolj enotni Sloveniji brez izrazite politične polarizacije, bolj enovito s pravimi voditelji, ki bi jim zaupala večina državljanov, med bolj ponosnimi ljudmi, ki bi se zavedali pomena ozemlja in kulture, bi to negovali in se ne prepuščali želji tujega kapitala. Da bi, kdorkoli bi bil na oblasti, delal dobro za državljane, da bi država rasla, da bi spoštovali slovenski jezik, hodili na volitve in s tem izkazali tudi spoštovanje prednikom, da bi živeli v deželi pametnih in odgovornih odločitev. Da bi se združili z vsemi Slovenci po svetu. Želim si živeti v domovini, kjer bi se ljudje med seboj spoštovali in znali mnenja drug drugega mirno sprejemati, jih uskladiti tako, da bomo šli samo še na boljše.«

Kakšne so vrednote našega naroda?
»Še vedno smo zelo srčni, odprti ljudje, po drugi strani pa še vedno zelo zamerljivi, čeprav nekaj zdrave tekmovalnosti med nami tudi mora biti. V Sloveniji je še vedno zelo razvita tradicionalnost, kar moramo ohranjati. Še vedno smo kar enotni, čeprav politika kaže drugače. Toda, vsakič, ko je potreba, hitro znamo stopiti skupaj. Znamo biti ponosni, na dosežke športnikov recimo, tudi lepoto narave vse bolj cenimo. Vrednota Slovencev je tudi delavnost, lenuhov ne gledamo prav radi. Če se pred tremi desetletji naši takratni voditelji ne bi zganili, ne bi imeli svoje domovine. To ostaja tudi med mladimi, ki se znamo gnati naprej za cilji, ki si jih postavljamo.«

»Naravo občudujem, rad hodim v gore. Bolj kot samo delo z zemljo, na zemlji, se mi zdi pomemben širši, celosten odnos do okolja. Osveščenost je vse večja. Okolje je pomembno, narava je biser, zaklad, ki ga je treba obdržati. Mladi ne težimo več toliko k preživljanju prostega časa samo s tehnologijo, vse bolj žive so tudi skavtske in ostale organizacije, ki nam pomagajo pri druženju s sovrstniki, na svežem zraku, nas učijo tudi sobivanja z naravo ter odnosa do nje, učijo nas spoštovanja naravnih danosti, ker niso samoumevne vse te lepote, ki jih imamo v Sloveniji. Vsak posameznik se mora sam vprašati, kako živi v odnosu do okolja. Ne smemo pa svoje narave zlorabljati za politično premoč.«

Kako smo praznovali - praznujemo?
»Naša družina ima navado, da se ob prazniku vsako leto odpravimo na ogled katerega od znamenitejših krajev ali posebnosti. Praznujem tako, da izobesim zastavo. To gotovo. Pri nas doma pa pripravimo bolj svečano kosilo, na katerega običajno povabimo še ostalo sorodstvo. V naši družini imamo navado, da s skupinami prijateljev pripravimo piknik, ki je obenem praznik samostojnosti in tudi hvaležen zaključek ob sklepu šolskega leta.«