Matjaž Merljak
Boštjan Smole
Marjana Debevec
Jakob in Inge med snemanjem za Radio Ognjišče o njunih pesmih na daljavo za Mladoskop.  (foto: NL)
Jakob in Inge med snemanjem za Radio Ognjišče o njunih pesmih na daljavo za Mladoskop. | (foto: NL)

Za jezik in brate

22.06.2021, 10:15 Nataša Ličen

Dijaka Škofijske gimnazije Vipava, Inge Novinc in Jakob Domenik sta plodovita besedna ustvarjalca. Jakob je napisal pesnitev po zgledu Prešernovega Krsta pri Savici, posvetil jo je domovini, Inge pa je izdala pesniško zbirko, o ljubezni.

Z navdihujočima mladima poetoma smo se o njunem delu pogovarjali v Mladoskopu.

Živimo, da ljubimo in ljubimo, da živimo. Ljubezen je ena od vodilnih sil, da lahko dihamo.

Inge Novinc je dijakinja tretjega letnika, izdala je pesniško zbirko o dveh vidikih ljubezni »O ljubezni in Ljubezni": »Ljubezen z malo začetnico se rodi med dvema osebama, je simpatija, ki se lahko razvije že v zgodnjih najstniških letih. Ljubezen z veliko začetnico pa je mišljena kot Ljubezen višjega pomena, ljubezen, ki se je naučimo skozi pridobljene življenjske izkušnje, kot recimo ljubezen do sprejemanja, do svobode, do prijateljev, do okolja, do sočloveka, in tudi do samega sebe. Prvo poglavje nosi naslov »Njemu«, posvečena osebi, ki je prebudila ljubezen z malo začetnico, sledita pa še dva razdelka z naslovom »Vam«, s pesmimi posvečenimi neposredno bralcu, v katerem naj bi se ob branju prebudila Ljubezen višjega pomena skozi metafore, primere in ostala pesniška sredstva. Želela sem, da si vsak bralec ustvari svojo sliko. Sledijo pa še pesmi »Njim« namenjene španskemu glasbeniku Pablu Alboránu, mojemu vzorniku in navdihovalcu. Ena izmed teh je napisana v španskem jeziku, ker se bom verjetno po srednji šoli tudi vpisala na študij tega jezika. Ena od pesmi je posvečena Robertu Friškovcu, duhovniku, ki sem ga spoznala na enem od predavanj, ker mi je odkril nov pogled na vero in življenje sploh. Grem proti ciljem, da je Ljubezen v življenju še vedno ena od največjih vodilnih sil, brez katere se svet ne bi vrtel. Pomembno je to čustvo na kakršenkoli način obujati in jo je treba imeti predstavljeno v posebnem vidiku skozi oči vseh. Ljubezen se spreminja, dozoreva iz leta v leto, iz obdobja v obdobja, v mladostništvu je morda še najmočnejša, ker jo takrat začnemo odkrivati v globljih pomenih, ko smo starejši pa jo začnemo ceniti prav zaradi doživetij v povezavi z Njo. Ljubezen vedno dozoreva.«

Pesem ima ritem, ki ji daje veliko vrednost, vpelje nas v vsebino in če se ritem sklada z besedilom, še toliko bolje.

Jakob Domenik, je dijak drugega letnika, ki je napisal epsko pesnitev Parafraza Krsta pri Savici z domoljubno tematiko, po obliki Prešernovega Krsta pri Savici. »Sestavljena je iz posvetilne pesmi, uvoda v 26 kitic, »Za jezik in brate« je naslov glavnih 53 kitic. Stopica pa je alpska poskočnica«, je razlagal Jakob. »Pomembno se mi zdi, da se v ljudeh prebudi vsaj iskrica narodne zavesti, ki jo že imajo v sebi, da bi se v tem tudi udejstvovali. Ljudje mi pomenijo dom, toplino, kjer se počutim dobro, to se mi zdi zelo pomembno. Ko smo na začetku letošnjega šolskega leta začeli z obravnavo Prešerna sem dejansko videl, kdo je on bil, kaj je naredil za slovenski narod in kaj lahko en sam človek naredi.«
V približno dveh tednih je sestavil pesnitev. Mesec dni pa potem ob pomoči poznavalcev uredil svoje verze do končne oblike. Zakaj pesem?, smo ga vprašali. »Ljudje lažje berejo krajše zapise, jih lažje sprejmejo. Pesem se v meni še naseljuje, se razvija. Pesmi berem odkar sem srednješolec, še največ Prešerna, občasno tudi moderne ustvarjalce. Zdi se mi prav, da pesnimo. Pesem ima ritem, ki ji daje veliko vrednost, vpelje nas v vsebino in če se ritem sklada z besedilom, še toliko bolje. Velikokrat je prav pesem tista, ki nastane tako ob veselih kot ob preizkušenih trenutkih. Pišem lastnoročno. Vsekakor s peresom.« V njegovi družini ga podpirajo, vztraja zaradi te podpore, pravi Jakob. V družini se tudi velikokrat pogovarjajo o zgodovinskih stvareh, ki so se dogajale na Primorskih tleh. V spravo verjame, tudi v njegovem rojstnem kraju, v Vrhpolju pri Vipavi, vse bolj ohranjajo spomin na pomembne rojake, ki so naredili veliko za domače ljudi, kot sta Matej Lovrenčič in Vinko Kobal. V pesnitvi je po ovinkih omenil slednjega, njegova prizadevanja za mladino. Jakob pravi, prav mladina je tista, ki vzdržuje samozavest naroda, rodne vasi.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Mladoskop

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Zbrani v naravi pri sveti maši (photo: Marjana Debevec) Zbrani v naravi pri sveti maši (photo: Marjana Debevec)

Začenja se...

Potem ko smo na vesoljni ravni prejšnjo v nedeljo začeli sinodalno pot, se bomo nanjo ta konec tedna odpravili še po škofijah. V Mariboru so se zbrali danes dopoldne, po ostalih škofijah pa jutri ...

Bogoslovci (photo: Rok Mihevc) Bogoslovci (photo: Rok Mihevc)

Vsak, ki vstopi v semenišče, je svoja zgodba ...

Duhovnik Peter Kokotec se rad potaplja, zato mu ni bilo težko priti v oddajo Globine. S seboj pod gladino pa ni vzel še nobenega bogoslovca, s katerimi je do še pred kratkim imel veliko stika, saj ...