Kako opozicija ves čas igra na robu »favla« in v politični spopad meče vse, »tudi kuhinjsko korito«

Spoznanje več | 08.06.2021, 14:26 Rok Mihevc Tanja Dominko

Aktualno politično dogajanje, ocena stanja, poskusi rušenja vlade s strani opozicije, protesti, ki so bili močno prenapihnjeni, priprave Slovenije na predsedovanje Evropski uniji in prizdaevanje nekaterih, da bi državo kar se da očrnili, so bile teme tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj«, v kateri je novinarka Tanja Dominko gostila pronicljivega profesorja dr. Žiga Turka.

Krizo imajo dediči socializma vedno, ko niso na oblasti

Ali imamo politično krizo ali ne? To je bilo ključno vprašanje minulega tedna. Predsednik Borut Pahor je dejal, da dokler delujejo institucije v državi in imajo voditelje, politične krize ni. S tem je seveda razburil levičarje, ampak strinjati se moramo, da je predsedniku mariskaj jasno in se ne pusti zvabiti na mino. Krizo imajo dediči socializma vedno, ko niso na oblasti, meni dr. Turk. »Če poslušamo glavne medije, potem je res strašno veliko razburjenje, vse je narobe, kriza je ... Ko pa dejansko pogledamo, kaj se dogaja, kako deluje parlement, kako funkcionira država in gospodarstvo, seveda epidemiji primerno, stvari čisto dobro funkcionirajo. Parlament deluje, večina za neko ukrepanje je, za določene zadeve se najde celo velikanska večina. Je pa res, da neke trdne večine, kjer bi vlada lahko ravnala tako kot se ji očita, da je to neka diktatura, ni.«

Celoten posnetek oddaje  "Spoznanje več, predsodek manj"

Če bi Počivalšek prestopil, bi izgubili dobrega ministra

Poskus razrešitve predsednika državnega zbora je bil strel v koleno, Igor Zorčič je prestal tudi drugi poskus. Spet se pojavljajo ideje, da bi minister Zdravko Počivalšek prestopil med poslance. »Vlada zelo prepričljive večine nima, za gospodarske in vsebinske zadeve pa se kaže, da jo ima. Se je pa pri glasovanju o razrešitvi pokazalo, da ni dovolj samo šteti, ampak je treba znati tudi spregledati kakšne krive obljube. Si ne predstavljam, da so v to glasovanje šli v drugo, vsaj ne da bi imeli trdna zagotovila poslancev, kako bodo glasovali. Ne vem, če bi prestop ministra med poslance karkoli bistveno spremenil. Gre za en glas razlike, gre za to, da je treba na nek način zlepa ali zgrda iz te številke in trdnih podpornikov vlade izmamiti samo še enega. In vse kar bi naredili je to, da bi Slovenija izgubila ministra, ki dobro dela in ima tudi solidne obete kot vodja parlamentarne stranke, da doseže na naslednjih volitvah dober rezultat.«

"Priložnost tudi za vladno stran, da si ne dela čisto povsod sovražnikov, kjer bi se jih dalo najti"

Smer, ki se Turku zdi bolj smiselna je, da bi umirili žogo. »To odpira priložnost Zorčiču in še komu razumnemu iz opozicije, da se profilirajo kot odgovoren del opozicije, kot odgovoren jeziček na tehntnici, ki omogoča, da speljemo predsedovanje in vladanje do konca mandata na nek umirjen način. Ne vidim nobene politične perspektive za še eno grupacijo, ki bo tekmovala z levico, kdo bo bolj rušilen, bolj nestrpen in histeričen. Nasprotno se mi zdi, da slovenski volivci iščemo trezne, razumne, umirjene politike, ki mirijo zadeve. Je kar nekaj takšnih na vladni strani, jih pa ni opaziti na strani opozicije. Je tudi priložnost za vladno stran, da si ne dela čisto povsod sovražnikov, kjer bi se jih dalo najti.«

Opozicija po letu pritiska štarta dejansko na vsako žogo, igra na robu favla ves čas in v ta politični spopad mobilizirajo in vržejo čisto vse, kar se da. Angleži imajo izraz, da pač vržeš vse proti nasprotniku, vključno s kuhinjskim koritom.

"Slovenski volivec si ne želi prepirljivcev in zdraharjev."

Politična situacija terja kompromise in pogovore. Jih je sploh še mogoče vzpostaviti? »Če pogledamo glasovanja v državnem zboru statistično počez, nekako večina teče zelo gladko, sem in tja se najde kakšna stvar, ki gre nekoliko tesnejše skozi. A gredo in vlada lahko vlada. Ta rušilna, razdiralna, zdraharska politika ustvarjanja nestabilnosti in krize imea vednarle nek rok trajanja, ki bo na koncu pokazal, da se to glavnim protagonistom ne bo izplačalo. Slovenski volivec si ne želi prepirljivcev in zdraharjev.«

Ustavna obtožba Janše: Za opažen kraval je treba posegati po večjih orodjih in obtožbah

Vmes smo dočakali predlog ustavne obtožbe predsednika vlade Janeza Janše, ki seveda v parlamentu ni bila izglasovana, je pa opozicija to izkoristila za napad na vlado s štirimi osnovnimi točkami – kršitve zakonov in ustave, vmešavanje v delo tožilcev, pritiski na medije in neustrezen odziv na epidemijo, češ da nismo naročili dovolj cepiva. »Opozicija po letu pritiska štarta dejansko na vsako žogo, igra na robu favla ves čas in v ta politični spopad mobilizirajo in vržejo čisto vse, kar se da. Angleži imajo izraz, da pač vržeš vse proti nasprotniku, vključno s kuhinjskim koritom. Stvari smo se kar navadili, postali smo odporni in cepljeni na vso to histerijo. Za to, da je sploh opaženo to zganjanje kravala, je treba posegati po vedno večjih orodjih in obtožbah. Tako smo počasi prišli do ustavne obtožbe. Ne zato, ker bi bila utemeljena, ampak, ker tega še niso poskusili in bo morda nek učinek na javnost. Sam ustavno obtožbo razumem tako kot jo v razvitih demokracijah, kjer je rezervirana za napake in prestopke, ki jih naredi oblast, predsednik ali vlada, ki so očitno protizakonite, kjer gre za neko očitno kršitev priporočil. Ne morete zganjati ustavne obtožbe za nekaj, s čimer se ne strinjate. Očitnih nezakonitosti v tem predlogu ni bilo, ker jih tudi ni moglo biti.«

Če se zdaj odločimo, da gremo na volitve, potem bi bile te verjetno septembra, ko se bodo še naprej kazali dobri gospodarski rezultati, ko bo korona še bolj pod nadzorom, ko novega vala še ne bo, ko bodo ljudje prišli spočiti iz dopustov, ko bo cel kup fototerminov zaradi predsedovanja ... ta termin za vlado sploh ni slab.

Vse bolj idealen čas predčasnih volitev za vlado

V opoziciji seveda vpijejo, da vlada nima večine in da je čas za predčasne volitve. Ali gre za to, da je nanje pripravljena in računa na dober rezultat ali gre pravzaprav bolj za to, da je že predolgo brez oblasti in brez jasli? »Kot se kaže iz glasovanja v glasovanje, večine za to, da bi šli na volitve, ni. Zdi se celo, da se bo počasi ta lajna okrog volitev izpela. Če bi bile te marca, na vrhuncu krize in negotovosti, hladnih dni in dolgih noči, tudi nezadovoljstva zaradi ukrepov in nezaposlenosti, čakanja na delo, dela od doma, omejitve gibanja, bi verjetno pametno bilo imeti takrat volitve. Če se zdaj odločimo, da gremo na volitve, potem bi bile te verjetno septembra, ko se bodo še naprej kazali dobri gospodarski rezultati, ko bo korona še bolj pod nadzorom, ko novega vala še ne bo, ko bodo ljudje prišli spočiti iz dopustov, ko bo cel kup fototerminov zaradi predsedovanja ... ta termin za vlado sploh ni slab. Tudi nič ne kaže, da bi bile kakšne nove startup stranke pripravljene v ozadju in bi se ponudile kot alternativa za vse volivce, ki so jih »našuntali«, da ne bodo zadovoljne z obstoječimi »groznimi strankami« ... Seveda so povsem nezadovoljni tudi z obstoječo opozicijo, ker imajo slabe izkušnje z Alenko Bratušek, Marjanom Šarcem in stranko SD. Ne kaže, da bi bilo mogoče do septembra enega zajca potegniti iz klobuka in ga narediti za zmagovalca za teh septembrskih volitvah. Pustimo se presenetiti, mogoče se bo pa to ropotanje po predčasnih volitvah končalo.«

Prisluhnite še o dogajanju okoli delegiranih evropskih tožilcev, protestih, vladavini prava in predsedovanju Evropski uniji.