Blaž Lesnik
Miha Močnik
Tanja Dominko
Dr. Marko Kremžar (foto: NSi)
Dr. Marko Kremžar | (foto: NSi)

»Svoje otroke in vnuke je vedno spodbujal k vrnitvi v domovino.«

14.06.2021, 19:21 Rok Mihevc

»Življenje, z vsemi značilnostmi, ki jih imamo kot narod in ki so del univerzalnega človeškega zaklada, smo prejeli v dar. Odgovorni smo zanj.« To je le ena izmed številnih misli pokojnega dr. Marka Kremžarja, intelektualca in zavednega argentinskega Slovenca, od katerega so se v 94. letu starosti poslovili v nedeljo, 13. junija v Buenos Airesu. Njegova zapuščina je velika, bil je velik steber Slovenske skupnosti v Argentini, bil je tudi pomemben nosilec demokratičnih sprememb v Sloveniji, so prepričani sogovorniki, ki so osvetlili njegovo delo in življenje.

Argentinski Slovenec dr. Andrej Fink: Steber slovenski skupnosti

Spominjali se ga bomo kot velikega dobrotnika Slovenije in slovenske skupnosti v Argentini. Bil je intelektualec, družbeni delavec, vsestransko zelo aktiven, poslovnež prve vrste, doktor ekonomije in v tem smislu je bil velik steber slovenski skupnosti v Argentini. Ena izmed njegovih pomembnih strani je ustanovitev srednješolskega tečaja pred skoraj 60 leti, ki je neke vrsta slovenska šola. Napisal je veliko knjig, bil je načelnik Slovenske ljudske stranke, ki smo jo v Argentini ohranjali vse do leta 1991. Bil je tudi zadnji predsednik Slovenskega Narodnega odbora, ki se je takrat ob osamosvojitvi razpustil, ker je bila njegova funkcija končana. Bil je pomemben tako za slovensko skupnost v Argentini kot posledično za Republiko Slovenijo.

 V osebnem spominu mi ostaja kot čist in kristalen človek, transparenten. Z njim si takoj vedel, koliko je ura, ni bilo skritih stvari, ni bilo najmanjših zahrbtnostih.

Bil je eden tistih intelektualcev, ki so o demokratizaciji Slovenije ves čas pisali in si prizadevali zanjo. Najprej smo si prizadevali, da bi bili demokratični, potem pa, če se le da, smo napeli vse sile, da bi bila tudi samostojna država. Njegova zapuščina je zelo velika, v zgodovino ostaja zapisan kot velik mož. Poznala sva se tudi osebno, neštetokrat sva se pogovarjala in skupaj načrtovala kakšne stvari. V osebnem spominu mi ostaja kot čist in kristalen človek, transparenten. Z njim si takoj vedel, koliko je ura, ni bilo skritih stvari, ni bilo najmanjših zahrbtnostih. Povsod, kjerkoli je prijel, je bila potrebna njegova roka in misel, povsod je aktivno in agilno sodeloval. Velik človek in velik Slovenec.

Dr. Andrej Fink
Dr. Andrej Fink © Rok Mihevc

Prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle: Nasveti za demokratično preobrazbo

Spominjal se ga bom z veliko hvaležnostjo in spoštovanjem. Gre za moža, ki je na poseben način doživel tudi tragičen čas vojne in revolucije, v kateri je izgubil brata in je na koncu prevzel v emigraciji tudi vlogo zadnjega načelnika SLS, ki se je leta 1992 združila s Slovenskimi krščanskimi demokrati v eno stranko. Pri tem možu sem se veliko naučil, bil je mož izredne vere, znanja, zvestobe slovenstvu, živel je trojček krščanstvo – slovenstvo – demokracija. Imel je smisel za zgodovino, filozofijo, ekonomijo in je slovenskemu razumniku s svojimi knjigami, članki in razpravami zapustil izredno dediščino v kateri se najde številne nasvete za tisto, kar bi se moralo v Sloveniji v duhu demokratične preobrazbe še zgoditi. Zame je velikan slovenskega duha, ki pušča za seboj prava znamenja in pravo smer.

Pri tem možu sem se veliko naučil, bil je mož izredne vere, znanja, zvestobe slovenstvu, živel je trojček krščanstvo – slovenstvo – demokracija.

Ob tej priložnosti bi se rad spomnil dejstva, da je stranka, ki jo je na koncu vodil in ki je delala za Evropsko zvezo krščanskih demokratov, prispevala k temu, da smo bili Slovenski krščanski demokrati prvi sprejeti v Demo-krščansko internacionalo in da smo zato imeli dostop do vodilnih politikov, do katerih jaz kot predsednik vlade nepriznane države nisem mogel, kot predsednik stranke pa lahko. To je bilo za promocijo slovenskih političnih ciljev zelo pomembno. Jaz sem mu za to podporo zelo hvaležen. Mislim, da se s svojimi pogledi na demokratično preobrazbo razjasnil obzorja in zbistril zavest, ves čas je živel z veliko politično odgovornostjo tudi v poznih letih. Posebej se bi spomnil dejstva, da je sprejel povabilo, da pomaga vladi pri pripravi demokratičnih reform in je zastonj sodeloval v ekipi, ki je študirala tisto, kar je treba v Sloveniji narediti. In jaz sem to delo zelo cenil. G. Kremžar je bil zelo izkušen, zelo načitan in to njegovo znanje je takrat prispeval v mesecih, ko smo pripravljali ključne demokratične reforme in tudi zakon o lastninjenju. Za to pa ni pričakoval nobenih odlikovanj in nagrad.

Vesel sem, da smo takrat lahko zaživeli v novi kakovosti slovenstva. Angažiral sem ga, da bi pokazal, da Slovence ne ločimo več na take in drugačne in mi je to sodelovanje takrat resnično veliko pomenilo. Dr. Kremžar je eno od ključnih imen, povezano s slovensko argentinsko skupnostjo. Njegova misel, njegov glas so segali tudi širše, mislim, da je imel izredno avtoriteto kot gospodarstvenik in politik. Za to znanje sem mu hvaležen, tudi za to, da se je posebej posvetil vzgoji mlajših voditeljev, ko je bil v Sloveniji.

Lojze Peterle
Lojze Peterle © Evropski parlament

Predsednik Nove slovenske zaveze dr. Matija Ogrin: Mladi Kremžar je premagal krivično zgodovino

Osebna zapuščina g. Kremžarja je kompleksna in večplastna. Napravil je obsežen opus, ki se je uresničeval na vrsto področij, tudi kot politik, voditelj SLS v emigraciji. Njegovo delo je s pripravljanjem in seznanjanjem evropskih ljudskih strank glede zahtev in demokratičnih pričakovanj Slovencev imelo izredno dolgoročne učinke za samostojnost Slovenije. V tem smislu je delal v dobro vseh Slovencev in to njegovo delo lahko šele zdaj z distance vidimo v bolj temeljiti podobi.

Posebna dragocenost je v tem, da pokaže, kako smo Slovenci doživeli neko strašno krivično zgodovino in kako je nek mlad fant, mladi Kremžar, to krivično zgodovino premagal.

Potem so tu cela področja Kremžarjevega dela od pisateljskega, literarnega in pisanja esejistike, do bolj znanstvenih refleksivnih področij v družbi. Tukaj bi opozoril na to, da je na eni strani v tej družbeni socialni refleksiji dr. Kremžar oblikoval pomembno misel o tem, da se izboljšanje in presnova družbe mora zgoditi in se zgodi samo tako, da se v posameznikovi notranjosti zgodi pomemben premik, ki se bo odražal v njegovem delovanju. Se pravi, da mora priti do spreobrnjenja srca, da v njem začnejo domovati in delovati kreposti in prava uporaba pameti in svobodne volje. V takšnih prizadevanjih za dobro lahko pride do izboljšanja družbe. V tem smislu je Kremžar odlično pokazal, da je revolucija, zlasti nasilna krvava revolucija komunizma, pravo radikalno nasprotje tega kar krščanstvo uči in imenuje kot spreobrnjenje srca. Samo to prispeva k resnični preobrazbi družbe. To misel čudovito artikulira v svojih spominih in esejistiki. Posebna dragocenost je v tem, da pokaže, kako smo Slovenci doživeli neko strašno krivično zgodovino in kako je nek mlad fant, mladi Kremžar, to krivično zgodovino premagal. Premagal pa jo je po milosti Božji, najprej s tem, da je ostal živ, potem pa je ta dar življenja izpolnil v najbolj kreativni možni meri s tem, da je dobro izkoristil vse možnosti, ki jih je imel.

Dr. Matija Ogrin
Dr. Matija Ogrin © STA

Vnuk Andrej Jerman: Nesebična življenjska drža iz katere je vel duh po darovanju lastnih moči in udobja

O dedku in njegovem življenju bi lahko pisali knjige. Mogoče jih še bodo. A jih je pridno pisal že sam in tudi tako skrbel, da bomo lahko mi, njegovi vnuki in pravnuki, vedeli kdo smo in iz česa je rastel in raste naš Kremžarjev rod. Njegova življenjska zgodba je pričevanje globoko vernega kristjana, ki je skozi celo življenje gojil srčen odnos do vere, domovine in ljudi okoli sebe. To troje se je prepletalo in to si čutil v vsakem pogovoru z njim. Ljubezen do Slovenije ni bila nekaj umetnega, narejenega. Bila je neločljivo povezan del biti človeka, ki je to ljubezen živel in razdajal skozi neutrudno družbeno-politično delo, skozi poučevanje na srednješolskem tečaju v izseljenstvu v Argentini ter neutrudnim pričevanjem za resnico.

Kako velika je bila ljubezen do domačih krajev, ki jih je moral po drugi svetovni vojni zapustiti, pove dejstvo, da je svoje otroke in vnuke vedno spodbujal k vrnitvi v domovino. Pa četudi za ceno tega, da je to pomenilo ponovno bolečo ločitev družine.

Kako velika je bila ljubezen do domačih krajev, ki jih je moral po drugi svetovni vojni zapustiti, pove dejstvo, da je svoje otroke in vnuke vedno spodbujal k vrnitvi v domovino. Pa četudi za ceno tega, da je to pomenilo ponovno bolečo ločitev družine. Ta nesebična življenjska drža, iz katere je vel duh po darovanju lastnih moči in udobja, je kapital iz katerega bomo lahko še dolgo zajemali. Osebno pa mi v spominu ostaja njegova skrb in ljubezen do družine, njegovi toplina in dostopnost, ter optimizem, ki je vel iz njegovih besed. Saj kot je rad pozdravljal ... Bog te živi in Korajža velja! Dedek, počivaj v zasluženem miru.

Andrej Jerman
Andrej Jerman © ARO

Dr. Kremžar je izoblikoval misel o »slovenskem drevesu«, katerega korenine in deblo stoje v domovini, veje pa segajo čez oceane v daljavo. To misel je strnil v pesem "Slovenija v svetu", ki je postala tudi himna slovenskih emigrantov.

Note za pesem Slovenci v svetu
Note za pesem Slovenci v svetu

 
13. tabor Slovencev po svetu, ki ga je pripravilo Izseljensko drustvo Slovenija v svetu.
13. tabor Slovencev po svetu, ki ga je pripravilo Izseljensko drustvo Slovenija v svetu. © STA

Naj bo zapuščina in delo pokojnega Kremžarja ob bližajočih se praznikih za nas opomin in spodbuda za bolj enotno in složno sodelovanje v naši domovini.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Slovenci po svetu

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Duhovnik Boštjan Čeh (photo: Pomurec.com) Duhovnik Boštjan Čeh (photo: Pomurec.com)

V 48. letu umrl duhovnik Boštjan Čeh

Škofija Murska Sobota je sporočila, da je v soboto, 24. julija v slovenjgraški bolnišnici umrl Boštjan Čeh, župnijski upravitelj na Tišini. Pokopali so ga včeraj, v nedeljo, 25. julija v Nedelici.

Evharistija, sveta maša (photo: Rok Mihevc) Evharistija, sveta maša (photo: Rok Mihevc)

Ali Bog bolje razume latinsko?

Papež je nedavno izdal apostolsko pismo Varuhi tradicije - Traditionis Custodes. Gre za motuproprij o rabi rimskega bogoslužja, veljavnega do prenove leta 1970. Že takrat del občestva sprememb, ...