Radio Ognjišče
Petra MalenšekPetra Malenšek
Andrej JermanAndrej Jerman
Rok MihevcRok Mihevc
Člani Demosove vlade (foto: Jože Potrpin)
Člani Demosove vlade | (foto: Jože Potrpin)

Ob obletnici prvih demokratičnih volitev poziv k vrnitvi k vrednotam osamosvojitve

Novice Alen Salihović

Ob 8. aprilu, obletnici prvih demokratičnih volitev v Sloveniji, so se z javno izjavo oglasili nekdanji člani Demosove vlade. Spomnili so, da je prav zmaga koalicije DEMOS leta 1990 pomenila prelomnico na poti v samostojno in demokratično državo.

Kot poudarjajo, je bila državotvorna ideja, utemeljena na pravici do samoodločbe, potrjena na plebiscitu decembra istega leta, nato pa uresničena z razglasitvijo samostojnosti junija 1991. Po njihovem mnenju je šlo za zgodovinski prelom z dotedanjim sistemom, ki ni imel demokratične legitimnosti in je slovenski narod razdelil, medtem ko ga je proces osamosvajanja povezal.

V izjavi opozarjajo tudi na aktualne razmere. Kritični so do ukinitve Muzeja slovenske osamosvojitve, kar po njihovih besedah kaže na oddaljevanje od temeljnih vrednot države. Prav tako ocenjujejo, da so nekatere politike v zadnjih letih prispevale k gospodarskemu zaostajanju ter poglabljanju težav v zdravstvu in skrbi za starejše.

Kaj se je dogajalo 8. aprila 1990?

8. aprila 1990 so bile v Sloveniji prve demokratične večstrankarske volitve po drugi svetovni vojni. Potekale so v več delih: na cvetno nedeljo so volivci izbirali 80 delegatov družbenopolitičnega zbora in 80 delegatov zbora občin, 12. aprila pa še 80 delegatov zbora združenega dela.

Na volitvah je zmagal DEMOS – Demokratična opozicija Slovenije. V njem so bile povezane Socialdemokratska zveza Slovenije, Slovenska demokratična zveza, Slovenski krščanski demokrati, Kmečka zveza in Zeleni Slovenije. V družbenopolitičnem zboru so te stranke dobile dobrih 54 odstotkov glasov oziroma 47 poslanskih mest, zato so lahko sestavile prvo demokratično vlado, ki jo je vodil Lojze Peterle.

Hkrati z volitvami v skupščino so potekale tudi volitve predsedstva. Za predsednika predsedstva so kandidirali Milan Kučan, Jože Pučnik, Marko Demšar in Ivan Kramberger. V drugem krogu sta se pomerila Kučan in Pučnik, zmagal pa je Kučan z 58-odstotno podporo.

Nekdanji člani Demosove vlade ob tem pozivajo politične akterje, ki so na volitvah prejeli podporo državljanov, naj pri oblikovanju nove vlade izhajajo iz vrednot osamosvojitve. Zavzemajo se za politiko povezovanja in poudarjajo, da mora boj proti korupciji postati ena ključnih prioritet prihodnjega vladanja.

Izjavo sklenejo z optimističnim pogledom naprej. Prepričani so, da je Slovenija sposobna novega razvojnega zagona in višje ravni družbenega sožitja, ob tem pa poudarjajo, da naj država tudi v prihodnje deluje v dobro vseh svojih državljanov.

Novice

VIDEOTEKA

  • Škof Andrej Saje je bolnim in ostarelim podelil zakrament bolniškega maziljenja (photo: Jože Potrpin) Škof Andrej Saje je bolnim in ostarelim podelil zakrament bolniškega maziljenja (photo: Jože Potrpin)

    Tudi v bolezni in starosti ste koristni

    V cerkvi sv. Marije v Puščavi na Pohorju je dopoldne potekal romarski shod bolnikov, invalidov in ostarelih mariborske nadškofije. Sveto mašo, med katero so bolniki lahko verniki lahko prejeli ...

    Dr. Dejan Kernc, doktor kineziologije in specialist za hrbtenico. Avtor znanstveno potrjenega vadbenega protokola, razvitega na Ortopedski kliniki, s ciljno usmerjenim gibanjem ne blaži le simptomov, temveč trajno odpravlja glavne vzroke za bolečine. (photo: re.aktiv.si) Dr. Dejan Kernc, doktor kineziologije in specialist za hrbtenico. Avtor znanstveno potrjenega vadbenega protokola, razvitega na Ortopedski kliniki, s ciljno usmerjenim gibanjem ne blaži le simptomov, temveč trajno odpravlja glavne vzroke za bolečine. (photo: re.aktiv.si)

    Zakaj operacija pogosto ni prava rešitev

    Bolečine v hrbtenici so bolezen sodobnega časa in skoraj vsak se z njimi sreča vsaj enkrat v življenju. Kdaj je ta bolečina zgolj opozorilo in kdaj znak resnejših strukturnih težav? Kako ločiti ...

    Tine Golež (photo: osebni arhiv) Tine Golež (photo: osebni arhiv)

    Profesor, ki dijake še vedno vika ...

    Profesor fizike Tine Golež svoj prosti čas posveča pisanju. Ko beseda nanese na vprašanje, od kod črpa navdih za zgodbe, priznava, da gre za nekaj neulovljivega. Navdih se pojavi se iz vsakdanje ...

    Avdio player - naslovnica