Blaž Lesnik
Miha Močnik
Tone Gorjup
p. Branko Cestnik (foto: Izidor Šček)
p. Branko Cestnik | (foto: Izidor Šček)

Kako in zakaj so si birme letos izborile “prime time” termin na televiziji …

29.05.2021, 06:13 Rok Mihevc

Tudi v Cerkvi je že čutiti malce “pokoronskega pridiha” in na vidiku je svoboda, ki bo nastopila v nekem doglednem času. Začel se je tudi val birm, krstov, porok in to obdobje se pojavlja kot zapoznela žetev in pozna trgatev. Tako spodbudno je v oddaji Spoznanje več, predsodek manj ugotovil naš gost klaretinec p. Branko Cestnik, ki je pokomentiral tudi zanimivo medijsko pozornost dogajanja okoli birm.

Sladka utrujenost

Smo v žetveni fazi in ta utrujenost je sladka, saj smo do zdaj veliko počivali, nabralo se je nekaj moči, je uvodoma dejal Cestnik. "Nismo imeli vsakodnevnega tempa kot v normalnih časih, tudi verouka ni bilo. Zdaj bomo imeli kondicijo v letu, ki je pred nami in bo morda malo več zakramentalne pastorale kot sicer."

Prisluhnite celotnemu posnetku oddaje z Brankom Cestnikom
Sveta birma v koronskih časih
Sveta birma v koronskih časih © Župnija sv. Štefan Vipava

 

Birma kot TV zvezda večernega poročanja

Zanimivo pa je, da so si birme letos "izborile prime time" termin na televiziji. Voditelj Jože Bartolj je imel v mislih primera, ko je birma zasijala kot TV zvezda večernega poročanja. Fotografija birmancev z župnikov brez mask in diskriminacija med birmanci, ko se je župnik odločil, da bo k birmi spustil samo tiste, ki so se resno pripravljali in je tako izpadel kot "grdi župnik". Po eni strani Cestnika veseli, da se mediji zanimajo za cerkveno stvarnost in da je birma za povprečnega Slovenca še vedno zanimiva tema. "Je pa malo nenavadno, da se tega lotijo na senzacionalističen način. Ko so bili par sekund brez mask zaradi fotografije, ki jim bo ostala celo življenje, so gotovo naredili napako, a to ni za prvo novico poročil. Drugi naredijo ogromno več napak, pa ne pridejo na naslovnice."

 

Birma je čas zrelosti in normalen postopek je, da se župnik odloči, da bo za kriterij uporabil, kdo je delal naloge, kdo je v času korone sodeloval in kdo ni...

Kdo k birmi in kdo ne?

Meni tudi, da so neki kriteriji za določitev kdo k birmi in kdo ne, z vidika pedagodike čisto normalni. "Birma je čas zrelosti in normalen postopek je, da se župnik odloči, da bo za kriterij uporabil, kdo je delal naloge, kdo je v času korone sodeloval in kdo ni... Je pa še vedno prisotna močna tradicija, da mora razred skupaj iti k birmi, obhajilu in doživiš velik upor staršev, če jih recimo tudi ločiš na dve skupini. V slovenski miselnosti je še vedno prisoten egalitarizem, da moramo biti vsi enaki, noben diskriminiran, vsi si zaslužimo. Po eni strani je lepo, da ohranjamo to plemensko skupnost, po drugi strani pa če kdo naredi kaj več, je treba upoštevati njegovo odličnost."

Ti lahko presojaš šolski uspeh po ocenah, športni uspeh po štoparci, versko duhovnega življenja pa ni tako lahko. En kriterij je reden obisk verouka, naloga, to bo vedno ostalo, težko pa je reči, ti si versko zrel, ti pa ne.

p. Branko Cestnik
p. Branko Cestnik © Izidor Šček

Ko misliš, da nekdo nima nič verskega v sebi, pa ti z dejanji vzame sapo ...

Z vidika verske vzgoje je težko presojati versko življenje ljudi, meni Cestnik. "Ti lahko presojaš šolski uspeh po ocenah, športni uspeh po štoparci, versko duhovnega življenja pa ni tako lahko. En kriterij je reden obisk verouka, naloga, to bo vedno ostalo, težko pa je reči, ti si versko zrel, ti pa ne." Tudi njega kot duhovnika so nekajkrat streznili, "da so kakšni ljudje, ko sem mislil, da nimajo nič verskega v sebi, pa so pokazali krščansko zrelost, žrtvovanje in ljubezen do bližnjega, ki ti vzame sapo. Kot župnik razmišljaš, od kod je to vzel, če nikoli ne hodi k maši ... Zato je včasih težko biti župnik, ker moraš upoštevati neke kriterije, po drugi strani pa imaš pred sabo veliko skrivnost, ki je človeška duša. Ni formule, vsako leto se nekaj novega naučiš."

SPOZNANJE VEČ, PREDSODEK MANJ

Medije duhovno molitveno življenje malih skupin ne zanima

Zakaj se mediji tega zmeraj lotijo s sociološko – politološkega, že malo senzacionalističnega zornega kota? "Ameriški teolog, strokovnjak za medije, je pisal, da kakorkoli obrneš, na koncu samo 20% tega, kar Cerkev je, so mediji zmožni in željni objavljati. 80% cerkvenega duhovnega, molitvenega življenja, zakramentalne milosti, življenje malih skupin, ni medijsko zanimivo oz. mediji niti nimajo kategorij ali pristopnih poti, da bi to sploh znali obravnavati kot zanimivo temo." Ob tem spomni na novinarsko konferenco predstavitve dokumenta "Pridi in poglej" pred leti, ko na njo ni prišel noben novinar iz civilnih medijev. "Kako je mogoče, da takrat, ko Cerkev govori o sebi, ljudi to ne zanima? Seveda jih ne, ker je o sebi spregovorila na teološko – pastoralni način, ne pa na politični. In oni ne vedo, kaj bi tam bili, kaj bi vprašali. Se vidi, kako Cerkev, ki hoče o sebi spregovoriti, nima sogovornika na tej laiško medijski sceni."

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Spoznanje več

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Škof dr. Andrej Saje (photo: Škofija Novo mesto) Škof dr. Andrej Saje (photo: Škofija Novo mesto)

Škofovsko posvečenje dr. Andreja Sajeta

V župnijski cerkvi v Mirni Peči bo popoldne škofovsko posvečenje prejel novi novomeški škof dr. Andrej Saje. Ob imenovanju je zapisal: »Zavedam se svoje krhkosti in odgovornosti tega poslanstva ...

Demenca se priplazi potiho, neopazno

Prijaznost je čustvo, ki ga osebe z demenco ohranijo do zadnjega. To nam je povedala etnologinja in publicistka Alenka Veber, ki se je po treh desetletjih iz Ljubljane preselila nazaj v domače ...