Kaj je duhovnikom celjske škofije pred škofovskim posvečenjem položil na srce njihov sobrat Mitja?

Cerkev na Slovenskem 28. 05. 2021, 12:34 Rok Mihevc

Pred nami je škofovsko posvečenje škofa Maksimilijana Matjaža, za katerega so pomembne tudi duhovne priprave, tako vernikov kot tudi duhovnikov škofije. V tem sklopu je nagovor svojim sobratom pripravil Mitja Markovič, župnik župnije Videm Krško. Prisluhnite mu tudi sami, ali si preberite nekaj njegovih misli.

»Papež Frančišek veruje, da Sveti Duh zares deluje. Navdušujoče je tudi, da to veruje naš novi škof, kar sicer ni samoumevno. Kljub Frančiškovem zgledu in njegovemu prizadevanju, številne cerkvene strukture ostajajo za zaprtimi okni, na poti pripravljenih odgovorov, varni pred prepihom. Ker vprašanja so naporna in Sveti Duh zna biti zares nadležen. Njegov prepih razmetava, kar smo s trudom stlačili za omare, pod posteljo in z veliko muko pometli pod preprogo. Sveti Duh zna narediti kaos, ki je vprašanje samo po sebi.«

Naposled imamo nekoga, ki nam bo povedal, kaj naj naredimo, imamo nekoga, ki je dolžan povedati, kaj naj naredimo. Če ne, bomo odgovore terjali in če ne bo povedal, ne bomo nič naredili.

»Vzgojili so na v prepričanju, da je največja vrlina poslušnost. Pokorščini so dali celo božanske atribute. Dokler je človek mlad, se malce zaletava v to njeno svetost, potem pa kmalu postane taka drža zelo konformistična. Stojim, kamor me postavijo, naredim, kar mi rečejo, po potrebi z rahlo sklonjeno glavo delam tisto, kar bo našlo svoj odmev v rubrikah cerkvenih statistik, sem čim bolj neopažen, nikogar ne vznemirjam ... Če se zdi potrebno, lahko ves čas odobravajoče prikimavam, da bom le imel čim bolj mir. In tako samo še čakam. Na penzijo ali nebesa.«

»Odgovori so znani, od vselej in vekomaj. In če jih nimamo, vemo, kdo nam jih bo povedal. Tisti, ki je kakšno hierarhično stopnjo višje. Tisti ima odgovore in tisti, ki ima odgovore, je tudi odgovoren. Zato smo se morda tudi tako razveselili novega škofa. Torej nekoga, ki bo imel odgovore in bo odgovoren. Naposled imamo nekoga, ki nam bo povedal, kaj naj naredimo, imamo nekoga, ki je dolžan povedati, kaj naj naredimo. Če ne, bomo odgovore terjali in če ne bo povedal, ne bomo nič naredili. Naposled imamo nekoga, od katerega bomo terjali odgovore o vesolju, življenju in na sploh vsem. Mnogi škofje imajo običajno vse odgovore. Tako predvidljive in pričakovane, da smo ob njih zelo zadovoljni in pomirjeni. Ker smo vse že slišali, ker ne bo treba ničesar spremeniti.«

Mnogi škofje imajo običajno vse odgovore. Tako predvidljive in pričakovane, da smo ob njih zelo zadovoljni in pomirjeni. Ker smo vse že slišali, ker ne bo treba ničesar spremeniti.

»»Spreminjati se moramo, da bi ostali enaki«. Podobno velja tudi za Cerkev. Družba, v kateri živim, se naglo spreminja. Spreminja se jezik in način komunikacije. Če bi ob vseh spremembah tudi po 50 letih govorili evangelij z istim jezikom, če bi na silo ohranjali iste strukture in bi verjeli, da bi nas strukture odrešile, je zelo verjetno, da se bo nekaj zalomilo. Evangelij bo postal nerazumljiv, če ne celo smešen, vsekakor pa bo zelo drugačen od Jezusovega evangelija.«

»Če delamo, »kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj«, ne ostajamo zvesti tradiciji, kot si včasih zmotno razlagamo. Tradiciji ostajamo zvesti, ko vsebino prevajamo v vselej nove okoliščine, sodoben jezik in sodobno razumevanje. Če hočemo ohraniti Evangelij enak, bo seveda vselej zvenel nekoliko drugače zato, da bi ostal enak. In če želimo ostati zvesti Jezusu, moramo ves čas spreminjati naše strukture, izraze, oblike. Spreminjati se moramo, da bi ostali enaki.«