Stanovanja | (foto: Pixabay)
Cene stanovanj vztrajajo na rekordnih ravneh
Slovenija | Andrej Šinko
Cene stanovanjskih nepremičnin so kljub epidemiji in drugačnih napovedih še vedno na rekordnih ravneh. Samo v lanskem letu, ki je bilo najbolj zaznamovano z epidemijo, so zrasle za dobrih 5 odstotkov. Enormne cene novogradenj, ki v osrednjih Sloveniji dosegajo tudi več tisoč evrov za kvadratni meter, pa ob majhni ponudbi dvigajo tudi cene starejših stanovanj.
Ponudba ne uspe zasledovati povpraševanja, obrestne mere so ugodne, ljudje pa tudi zaradi dela od doma večkrat ugotavljajo, da potrebujejo večja stanovanja, vse to pa vpliva na rast cen. Skrbi zlasti dejstvo, da močno rastejo tudi cene starejših nepremičnin, ki pa za seboj prinesejo dodatne stroške, na katere kupci velikokrat ne pomislijo. »Zdaj se na trgu dogaja res to, da ljudje morda vidijo poceni nepremičnino, potrebno obnove, in potem jih ta obnova stane dejansko več kot če bi kupili neko drugo nepremičnino na boljši lokaciji. Tako, da priporočam previdnost,« je dejala direktorica podjetja Stan nepremičnine Stanka Solar in dodala, da glede na pomanjkljivo ponudbo prodajna cena velikokrat na koncu presega oglaševano ceno.
Na trgu se pojavlja tudi več nepremičnin v središču Ljubljane, ki so se prej oddajala turistom, po potresu na Hrvaškem pa so se lastniki začeli zavedati tudi problema pomanjkljivosti protipotresne zaščite. Zaradi manjšega povpraševanja študentov in odsotnosti turistov pa so se znižale cene najema, ponekod tudi do 20 odstotkov.
Trenutne razmere predstavljajo največji izziv za mlade, ki zaradi negotovih zaposlitev dlje ostajajo pri starših. »Dejstvo je, da si povprečen mlad človek, ki se preživlja z lastnim delom ne more kupiti stanovanja, zelo težko pa plačuje tudi tržno najemnino,« opozarja predsednik Mladinskega sveta Slovenije Miha Zupančič in dodaja, da je zato nujno, da država zagotovi več neprofitnih stanovanj.
Ta se v zadnjem obdobju gradijo nekoliko intenzivneje, vlada pa s spremembami zakonodaje stanovanjskim skladom omogoča večje zadolževanje. Sociolog Klemen Ploštajner v prihodnje vidi priložnosti tudi v dunajskem modelu. »Pri njem je ideja ta, da z državnimi subvencijami spodbujamo zasebna podjetja, ki so neprofitne organizacije, da vlagajo v zasebno gradnjo,« je pojasnil Ploštajner in dodal, da je v prihodnje nujno zagotoviti določeno državno financiranje neprofitne gradnje.
