Martin Lisec: »Tisto, čemur dajemo pozornost, raste!«

Svetovalnica 09. 04. 2021, 11:01 Mirjam Judež

Z mag. Martinom Liscem, logoterapevtom z Inštituta Stopinje, smo se pogovarjali o izvirih veselja. »Motiv našega delovanja je širiti veselje do življenja, s svojim delovanjem želimo zanetiti iskro življenja v vsakem izmed nas, drobno navdušenje, ki nam da moč na poteh vsakdanjosti.« Kje ga lahko najdemo in kako ob hvaležnosti, zastonjskosti ter obdarovanostih ohraniti pozornost v malih radostih. Pomembna podstat notranjega zadovoljstva je tudi duhovno ravnovesje. Pogovor je vodila Nataša Ličen.

Svoboda je eden temeljnih virov veselja

»Po Viktorju Franklu je svoboda eden od temeljnih dejstev, da smo ljudje duhovna bitja. V svet duhovnosti ne sodi religiozna duhovnost v ozkem pomenu, saj Frankl ni bil teolog, bil je filozof, zdravnik, psihiater, psihoterapevt in v sfero duhovnega je umestil svet vrednost, najodličnejša vrednota človeka pa je prav svoboda. Ljudje imamo v vsakem trenutku možnost svobodne izbire, kako bomo na določeno situacijo odreagirali. Ljudje ne ravnamo impulzivno, nagonsko, avtomatsko, vedno je med impulzom in odgovorom prazen prostor, ki pa je tista špranja, kjer počivata svoboda in naša odgovornost, pa tudi naše temeljno človeško dostojanstvo.«

Eden od zaporov, v katerega smo vsi ujeti, je diktatura veselja

»To je nekaj, s čimer smo bombardirani na vseh ravneh: moramo biti srečni, veseli, zadovoljni, kako to doseči pa ta reklamni svet prikazuje na zelo nazoren način: moraš biti lep, uspešen, bogat, … in to naj bi prinašalo veselje. Toda veselje mora imeti globlje, duhovne temelje.

Zelo pomembno je, da se ne ustavimo le pri lupini, pri diktatu veselja. Zunanje okoliščine so včasih zelo neugodne. Letos za veliko noč je ogromno zunanjih okoliščin, za katere smo mislili, da so nujne, da doživimo velikonočno veselje, preprosto odpadlo. Letos smo lahko vsi doživeli, da je veselje nekaj globljega, ki se lahko poraja v nas ne glede na zunanje okoliščine, ki so včasih bolj, drugič manj ugodne.«

Veselje je globoko duhovno izkustvo

»Veselje ni le psihološka ali čustvena kategorija, kar nam danes ta svet zelo prodaja, ampak gre za neko globoko duhovno izkustvo, tu pa je vprašanje našega razločevanja. Kam usmerjamo svojo pozornost? Ko iščemo vire veselje, si je dobro včasih vzeti svinčnik, list papirja, trenutek časa in napisati, kaj me v resnici napolnjuje z veseljem, zadovoljstvom, z notranjo srečo. Ogromno je zunanjih okoliščin, situacij, zaradi katerih vsi čutimo nek primanjkljaj, hkrati pa ni nujno, da ni hkrati tudi veliko pozitivnega.«

Življenje lahko gradimo na tem, kar je, ne na tistem, česar ni

»Ko se ustavimo ob pozitivnih stvareh, jim dajemo pozornost, nas to napolnjuje s hvaležnostjo, ker razumemo, da smo kljub vsemu tistemu, česar ni, v življenju še vedno obdarovani. Ko v duši začutimo hvaležnost, ta vedno rojeva tudi veselje. Ne diktat veselja, zunanje, prešerno veselje, temveč rojeva globoko duhovno izkustvo, ki ga lahko z mirom širimo naprej. Izpolnjevati naloge, ki nam jih na pot prinaša življenje, opravljati svoje poslanstvo človeka napolnjuje z globokim veseljem, pomaga se drugim odpreti, iti iz svojega lastnega kroga, iz vrtenja okoli lastne osi.«

Dajemo pozornost dobremu ali slabemu? Tisto, čemur dajemo pozornost, tisto raste. Poskusimo danes razmisliti, čemu dajemo v svojem življenju težo. Mogoče prezremo lepe, dobre, pomembne stvari in se zaustavljamo zgolj pri lupini, ne poglobimo pa se v neke resničnosti, ki so za naše življenje pod črto pomembnejše.

Iskanje smisla, veselja, poti ... je nekaj, kar je zelo intimno našega

»Vsak od nas je postavljen pred svojo nalogo. Poti drugih so nam lahko v razmislek, spodbudo, če veselja nismo našli, nismo še na koncu poti. Frankl pravi, da se življenje konča z zadnjim dihom. Do takrat je naša naloga, da rastemo, ohranjamo notranjo svežino, odprtost, notranjo čvrstost.«

Za razmislek o virih veselja sta potrebna čas in tišina

»Tišina je molitev. Mi kristjani vemo, kaj pomeni tišina pred Bogom, tišina s samim seboj. Zelo zanimivo mi je odkrivati, koliko ljudi se odloča za meditacijo, ljudi, ki niso imeli izkušnje pripadnosti Cerkvi, veri. Veste, kako pomembno prepoznavajo danes mnogi čuječnost. Vse gre v to smer, da za poglabljanje duhovne dimenzije, za prepoznavanje teh duhovnih virov, najsi bo to veselje, zadovoljstvo, … potrebujemo tišino.«

V tišini najdemo vire veselja, pa tudi mir.

Temeljno sporočilo Vstalega Gospoda je mir

»Jezus je učencem je rekel: »Mir vam bodi. Mir vam dajem.« Kjer v ljudeh čutimo mir, tam vemo, da so se ti ljudje srečali sami s seboj, živijo ravnovesje na različnih področjih življenja in ohranjajo notranjo stabilnost ne glede na turbulence življenja, v katere smo vsi vpeti. Prav je, da življenje žubori, naloga vsakega od nas pa je, da se ukoreninjamo v vse tisto, kar prepoznavamo, da je trdno, ne glede na vso sprejemljivost, minljivost časa in trenutka. Za sklep pa še ena misel Franklove učenke dr. Elisabeth Lukas: »V bridkih urah preskušam svojo življenjsko filozofijo iz veselih dni. Kar preostane, bo zdržalo.«