p. Marko Ivan Rupnik: "Ljubezen je edino, kar daje smisel čutenju in delovanju človeka."

Oddaje | 06.04.2021, 17:15 Tadej Sadar

Govoriti o smislu življenja, pomeni govoriti o Ljubezni: "Govoriti o vstajenju teles pomeni govoriti o tem, kar ostane, kar ima možnost, da bo rešeno propadljivosti. Samo ljubezen je resnično življenje. Vse, kar se odtrga od skupnosti, je ločeno od življenja in usojeno na propad in pozabo."

V oddaji Sol in luč smo iz knjižice Ljubezen pa ostane, p. Marka Ivana Rupnika izbrali nekaj odlomkov, iz njegovega misijonskega nagovora, leta 2014, pa smo izbrali nekaj njegovih misli.

"Govoriti o vstajenju teles pomeni govoriti o tem, kar ostane, kar ima možnost, da bo rešeno propadljivosti. Resnično življenje po katerem hrepeni vsako bitje, je namreč večno življenje. Toda samo svoboden odnos med osebami, ki se v ljubezni svobodno izročijo skupnosti, je iztrgan smrti in propadljivosti.

Po svojem ustroju je človek berač ljubezni. Sami si ljubezni ne moremo dati. Ljubezen lahko le prejmemo in tedaj odgovorimo. Bog je ustvaril človeka z ljubeznijo in človek lahko živi samo, če ljubi. Če pa izgubi resnico prejetega daru, njegovo življenje postane dramatično in boleče iskanje ljubezni."

Most med zemljo in nebom, med časom in večnostjo, je ljubezen.

"Kristus je umrl, ker se je svobodno izročil človeštvu. V svoji ljubezni je že vključil možnost, da ga bodo izdali in ubili.
Samo ljubezen je resnično življenje. Živimo samo, če smo zakoreninjeni v skupnost z drugim. Osamitev in zaprtost vase je dejansko izraz smrti. Vse, kar se odtrga od skupnosti, je ločeno od življenja in usojeno na propad in pozabo."

"Bog se je moral spustiti v grob, da bi našel vse Adamove otroke, kajti grob je zadnja postaja vsakega človeka. Za vstop v grob in srečanje s človekom, pa Bog ni mogel hliniti smrti in ji kljubovati kot nekakšen superjunak, ampak je moral vzeti nase celotno človeško usodo in - kot človek - doživeti tragedijo smrti. In tudi če se človek oddalji, Bog nikoli ne pretrga odnosa z njim, ampak mu sledi vse do brezna. Človeku se pusti celo raniti, samo da bi ostal z njim."