Verica Trstenjak z novo knjigo proti vse večjemu individualizmu

Novice | 16.04.2021, 11:47 Alen Salihović

Slovenija je v času soočanja z epidemijo dobila novo knjigo, ki na podlagi prakse govori o spoštovanju človekovih pravic v luči Listine EU o temeljnih pravicah. Avtorica dr. Verica Trstenjak je ob predstavitvi opozorila, da se je v epidemiji problem temeljnih človekovih pravic pokazal v tem, da smo veliki individualisti. Da je delo dr. Trstenjak velik doprinos na področju evropskega prava, je v razpravi, ki jo je pripravila Nova univerza v sodelovanju s Slovenskim društvom za evropsko pravo, menilo več udeležencev.

 Knjiga o Temeljnih pravicah Evropske unije je posvečena človekovim pravicam, avtorica pa je za uvod vzela besede Matere Terezije, ki je v ospredje postavila, da pravice pridobimo z rojstvom. »Temeljnih pravic nam ne dá nihče, ampak jih pridobimo z rojstvom. Ne dajo jih ne starši, ne dá nam jih ne država, ne moremo jih kupiti, ne dá nam jih denar, ampak jih pridobimo z rojstvom kot človeško bitje.«

Nato je v luči epidemije in povezave s knjigo dr. Trstenjak dejala: »Sama prvič opažam, da je vsak pri tem, ko se zaveda svojih pravic, postal velik individualist.« Če bi šla knjiga v objavo danes, bi namesto besed Matere Terezije uporabila šesti člen preambule Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki govori, kako uživati te pravice. Člen pravi: »Uživanje teh pravic je povezano z odgovornostmi in dolžnostmi do soljudi, človeške skupnosti in prihodnjih generacij.« »Torej mi ne moremo uživati naših pravic, kot da smo sami v nekem prostoru. Uživanje človekovih pravic je povezano tudi v času koronakrize z odgovornostmi in dolžnostmi do soljudi.«

Razpravo Akademskega foruma z naslovom Temeljne pravice v EU je vodil rektor Nove univerze Matej Avbelj, nastanek nove knjige pa so pozdravili še Varuh človekovih pravic Peter Svetina, profesor Damjan Možina s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in docentka Petra Weingerl s Pravne fakultete Univerze v Mariboru. V razpravi so menili, da gre za veliko delo, ki tokrat v ospredje ne postavlja zgolj odnosa posameznika z državo na področju prava, ampak tudi posameznika oziroma zasebnika proti posamezniku oziroma zasebniku.

»Listina se premalo pozna in listino državna uprava premalo uporablja,« je dejala dr. Trstenjak in kot enega od primerov, za katerega bi v Sloveniji pravniki zanikali, da je mogoč, navedla, da imajo pravico do nadomestila pri letnem plačanem dopustu celo dediči: »Nova sodba Bauer pove še to, da ne samo, da ima delavec pravico do plačanega dopusta, tudi če je že imel odpoved delovnega razmerja ali pa v podjetju ne dela več, imajo pravico do nadomestila celo dediči.«

Ta in še mnogi drugi primeri so navedeni v novi knjigi dr. Verice Trstenjak. Kot zanimivost še to, da gre za prvi tovrstni komentar k Listini temeljnih pravic EU.