VIDEO: Slovenski škofje: Enkrat v blagodejnosti, sedaj v preizkušnjah – še zmeraj pa je tu velika noč

Škofovska konferenca | 03.04.2021, 15:00 Marta Jerebič

Letošnja velikonočna voščila slovenskih škofov so prežeta z razmerami, v katerih se nahajamo. A kot pišejo, je Kalvarija le postaja na poti do Jezusovega vstajenja na velikonočno jutro.

Murskosoboški škof Peter Štumpf, ki je napisal skupno velikonočno voščilo slovenskih škofov, govori o tem, kako Slovenci hodimo od postaje do postaje mejnikov. Omenil je samostojnost Slovenije in zdaj epidemijo. »Enkrat v blagodejnosti, sedaj v preizkušnjah – še zmeraj pa je tu velika noč.«

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore poudarja, da Božja ljubezen ostaja ista, kljub temu da človek dvomi v Božjo dobroto. »Kajti Bog je večji od vsega; večji od sveta, večji od smrti, večji celo od našega srca.«

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl ugotavlja, kako se je zaradi dolgotrajnosti epidemije mnoge začel polaščati strah, druge jeza ali pa negotovost. V to stanje negotovosti in bolečine prihaja velikonočno sporočilo, da je Gospod premagal smrt in živi. »Potrebno je prehoditi pot do tega spoznanja, da Gospod ni mrtev, ampak živi. Potrebno je biti iskren, iskati in se ne naveličati.«

Tudi novomeški škof Andrej Glavan spodbuja, naj naše notranje navdušenje nad vstalim Zveličarjem ne bo nič šibkejše, ampak še bolj pristno in trdno. »Naj se nad vsemi temi preizkušnjami v naših srcih oglasi »ALELUJA«, je zapisal.

Koprski škof Jurij Bizjak pa je spomnil, da je konec vesoljnega potopa oznanil golob z oljčno vejico. »Kakor je golob z oljčno vejico v kljunu oznanil konec vesoljnega potopa Noetu, tako naj letos tudi na našo barko prileti kakšen golob z vejico miru v svojem kljunu in oznani konec vesolje korone.«

Upravitelj celjske škofije Rok Metličar pa v voščilu omenja velikonočnico, ki jo imajo tudi v grbu celjske škofije, kjer se nahajata njeni avtohtoni rastišči in je »v času svojega cvetenja, velikonočnica v tretje zacvetela z naznanilom novega celjskega škofa«.

Poslanico škofov je v njihovem imenu napisal soboški škof Peter Štumpf

Enkrat v blagodejnosti, sedaj v preizkušnjah – še zmeraj pa je tu Velika noč

V prečudoviti moči Velike noči hodimo tudi Slovenci od postaje do postaje mejnikov – enkrat v blagodejnosti, drugič v preizkušnjah –, da bi ohranili življenje in mladim omogočili dostojno prihodnost.

Zaradi neuničljivega upanja smo se pred tridesetimi leti odločili za samostojno Slovenijo. To smo hoteli, ker smo tega vredni.

Že dobro leto pa premagujemo velike težave zaradi epidemije novega virusa. Kaj nas še čaka, ne moremo vedeti. Eno je gotovo: dobrotnost, solidarnost in služenje, ki jih hvaležno občudujemo pri varuhih zdravja in blagostanja, molitve in bogoslužij, še zmeraj hodijo med nami kot angelski znanilci vstajenja. Ti dobrotniki nam ohranjajo upanje.

Mnogi naši bližnji so že morali napraviti zadnjo stopinjo – do groba. Čeprav smo žalostni, svoja hrepenenja po nesmrtnosti utemeljujemo na Veliki noči, ker verujemo, da se vse preizkušnje stekajo v Kristusovo zmago nad smrtjo.

Škof dr. Jožef Smej je zmeraj opogumljal: »Skrivnosti trpečih src ne poznajo zatona. Odrešilne so in zato tudi večne.«

V tej zaupljivi veri škofje voščimo blagoslovljeno Veliko noč vsem prebivalcem Slovenije, zamejcem in tistim, ki živite v tujini; posebej pa bolnim in trpečim.

Poslanica ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta

Ko je Bog ustvarjal svet, se je vsak dan končal z večerom, v katerem je Bog videl, da je dobro, kar je ustvaril. Nazadnje, ko se je ozrl na vse svoje stvarstvo, je bilo celo zelo dobro.

Potem pa je človek dopustil, da se je v njegovo srce naselil dvom v Božjo dobroto. Ko je ta dvom spremenil človekov odnos do Boga, se je spremenilo tudi stvarstvo. Zemlja je začela roditi trnje in osat, v človekovem življenju pa sta se pojavila bolečina in nezaupanje. Morda je skrajno znamenje te sprevrženosti poljub, ki bi moral biti znamenje ljubezni, pri Judu pa je postal orodje izdajstva.

Ob vsem tem pa je Božja ljubezen ostala ista. Bog ni nehal biti Oče in ni nehal ljubiti svojega stvarstva in ne človeka, ki še vedno v sebi nosi njegovo podobo.

Poslal nam je Jezusa, ker je tako vzljubil svet, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče ne pogubil, kdor veruje vanj, ampak bi imel večno življenje.

Tega Sina smo, kakor je sam napovedal, zgrabiti, pretepli, križali in umorili. On pa je ljubil, ljubil človeštvo, ljubil človeka, ljubil mene. Ta ljubezen je bila močnejša od smrti. Ne grob ne pečat ne straža je niso mogli zadržati. Tretji dan je vstal.

V jutru Jezusovega vstajenja se je začel dan, ki ne pozna večera. Sega v večnost in to večnost podarja tudi nam; temu planetu, ki ječi pod hudobijo zla in bremenom smrti. Kajti Bog je večji od vsega; večji od sveta, večji od smrti, večji celo od našega srca.

Vsem voščim veselo veliko noč. Najprej vsem, ki verujete, da je Jezus umrl in vstal.

Potem vsem, ki vam trpljenje in bolečina stiskata srce in hrepenite po odrešenju.

Pa tudi vsem, ki to življenje doživljate kot boleče kratko in nepopolno ter v sebi nosite hrepenenje po presežnem.

Vsem, ki temu življenju iščete smisel in prihodnost.

Vsem vam kličem: Kristus je vstal. Zares je vstal. Aleluja. Tudi mi bomo vstali. Aleluja.

Poslanica mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla

Dragi verniki in ljudje dobre volje!

»Vstal je in živi!« To sporočilo je temelj naše vere. To je naše upanje. Lansko leto, ko smo obhajali veliko noč pri zaprtih cerkvah, smo si rekli: »Enkrat bomo že potrpeli«. A po letu dni, se zgodba ponavlja.

Očitno so bile samo sanje, da bomo ta virus hitro premagali. Letos vemo, da bo vse skupaj trajalo dlje časa. Mnoge se je zato začel polaščati strah, druge jeza ali pa negotovost.

V to stanje negotovosti in bolečine prihaja velikonočno sporočilo, da je Gospod premagal smrt in živi.

To oznanilo ni aktualno samo za ta čas koronavirusa, je oznanilo, ki v vseh časih in vseh situacijah prinaša veselje in upanje.

Veselje velike noči me doseže, ko v globini mojega srca začutim, kako se Vstali Gospod sklanja tudi k meni: »Ne bojte se. Pred vami pojdem v Galilejo!«

Galileja je kraj našega vsakdanje življenja. Je kraj težav, osamljenosti, pa tudi novih priložnosti.

Potrebno je prehoditi pot do tega spoznanja, da Gospod ni mrtev, ampak živi. Potrebno je biti iskren, iskati in se ne naveličati. Ko pridemo do te vere, potem naše vsakdanje življenje postane prostor Božjega vstopanja in razodevanja.

Kljub temu, da bo tudi letošnja velika noč drugačna, kot smo jo pričakovali, ko bomo morali veliko noč obhajati zopet v krogu svoje družine, ali pa celo sami zase, pustimo, da nas to velikonočno sporočilo poveže v skupnost, v družino božjih otrok.

Dragi verni in ljudje dobre volje, želim vam, da bi letošnji velikonočni prazniki kljub situaciji, v kateri se nahajamo, bili lepi, notranje doživeti. Naj poglobijo in utrdijo vašo vero, da je Kalvarija le postaja na poti do Jezusovega vstajenja na velikonočno jutro!

Poslanica novomeškega škofa Andreja Glavana

Spoštovani duhovniki, člani posvečenega življenja, dragi verniki in vsi, ki se vsaj na zunaj pridružujete praznovanju velike noči.

Trdno smo upali in težko pričakovali, da bomo velikonočne praznike letos lahko obhajali bolj sproščeno z vsemi lepimi obredi in običaji, ki so nam vedno polepšali praznovanje. A po skrivnostnem božjem načrtu bomo morali spet preživeti velikonočne praznike bolj ali manj iz notranjosti, brez navdušenega petja in procesij. Ko sem pred dnevi pred škofijo spregovoril z neko gospo o praznikih, je položila roko na srce in rekla: »Tukaj, v srcu jih bomo morali doživeti«.

Res, živeti moramo podaljšani veliki petek. Na ta dan se bomo pridružili Jezusu, ki je na križu doživljal zapuščenost tudi od Očeta, nase vzel vse bolečine svojcev, ki so v minulem letu izgubili svoje najdražje in vse osamljene umirajoče na posebnih oddelkih bolnišnic.

Potrudimo se, da naše notranje navdušenje nad vstalim Zveličarjem ne bo nič šibkejše, ampak še bolj pristno in trdno. Naj se nad vsemi temi preizkušnjami se v naših srcih oglasi »ALELUJA« in nas napolni z notranjim veseljem, ki ga vstali Gospod po vstajenju prinašal vsem, s katerimi se je srečeval. Naj začutimo in doživimo, da tudi nam zagotavlja: »Bodite pogumni, jaz sem svet premagal«

Vsem, še posebej pa bolnim, onemoglim in osamljenim voščim blagoslovljene velikonočne praznike, ki nam z dimenzijo večnega življenja osmišljajo življenje.

Poslanica koprskega škofa Jurija Bizjaka

Tudi letošnja velika noč poteka v znamenju korone, ki se širi po vsem svetu in nas zaradi svojih razsežnosti spominja nekoliko na razsežnosti vesoljnega potopa. Konec vesoljnega potopa pa je oznanil golob z oljčno vejico, ki jo je v svojem kljunu prinesel Noetu na barko (1 Mz 8,11). In Noe je stegnil svojo roko skozi lino na barki, da je golob pristal na njegovi roki, in ga je vzel k sebi na barko (1 Mz 8,9).

Kakor je golob z oljčno vejico v kljunu oznanil konec vesoljnega potopa Noetu, tako naj letos tudi na našo barko prileti kakšen golob z vejico miru v svojem kljunu in oznani konec vesolje korone. Velika noč, ki očiščuje in osvežuje našega duha, naj osveži in prečisti tudi naše ozračje in naša pljuča in naj ozdravi naše dihanje in naše vzdihovanje! Vsem želim blagoslovljen in slasten velikonočni žegen!

Poslanica upravitelja celjske škofije, Roka Metličarja

Božja beseda, izročilo Cerkve in naravne zakonitosti nam razodevajo, da trpljenje in smrt, ki ju je premagal Kristus, prinašata Življenje, ki se ne konča in ga zato lahko zapišemo z veliko začetnico. K temu nas, s svojim »radostnim« poimenovanjem, ki v sebi skriva velikonočno sporočilo, še posebej nagovarja velikonočnica, ki jo imamo v grbu celjske škofije, kjer se nahajata njeni avtohtoni rastišči. Cveti zgodaj spomladi in, s svojim puhastim varovalom, preživi v okolju, kjer jo večkrat preseneti spomladanska pozeba. Letos je razlog veselja še večji, saj je, v času svojega cvetenja, velikonočnica v tretje zacvetela z naznanilom novega celjskega škofa.

Kljub ponovljenim določilom in izkustvu lanskega leta praznovanje velikonočne skrivnosti vstopa (skozi oblake) v naš čas in prostor, s sporočilom: »Mir vam bodi! Veselite se, Kristus je vstal, z njim bomo vstali tudi mi!«

Kljub vsem omejitvam in spremembam, z vero ter zaupanjem želim: naj bo blagoslovljena, radostna in upanja polna velikonočna skrivnost. Kristus je vstal, vstanimo z njim tudi mi!