Jože Bartolj
Miha Močnik
Alen Salihović
Jezus v grobu (foto: Cathopic)
Jezus v grobu | (foto: Cathopic)

Jezus v grobu

03.04.2021, 04:00 Rok Mihevc

Kristjani na veliko soboto ves dan častimo Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Poseben pomen ima tudi blagoslov velikonočnih jedil. Zvečer se začnejo obredi velikonočne vigilije - bdenja, ki nas uvede v veliko noč, največji krščanski praznik, praznik Kristusovega vstajenja.

Po tradiciji Jezusa v božjem grobu častimo z osebno molitvijo v tihoti, velikokrat pa izberemo tudi molitev križevega pota. Včeraj zvečer ob 21.00 smo vas povabili k molitvi Križevega pota z Marijo, Marjan Bunič, ki je ta križev pot pripravil za radijsko predvajanje, pa je o njem zapisal:"Nikoli ne bomo zares vedeli, kako silovito je njeno srce doživljalo darovanje življenja, spočetega v njenem telesu. Portugalska zgodovinarka Isabel Figueiredo je v svojem Križevem potu z Marijo skušala ujeti prav ta pogled."  Vabljeni k premišljevanju!

Ne bom umrl!

V okviru letošnjega radijskega misijona nas je župnik Ervin Mozetič spodbujal, da naj se ob misli na Kristusovo trpljenje ne zadovoljimo samo z odgovorom iz katekizma. Vsak mora namreč najti čisto oseben odgovor. Tako nas Gospodova smrt nagovarja kot zgled ljubezni. Jezusovo neznosno trpljenje daje smisel našemu trpljenju, ki je sicer videti nesmiselno. Njegovo trpljenje kaže, da Bog vedno zmaga, pa naj se zdi, da je na vsak 'veliki petek' vse lepo do konca poteptano.

Ervin Mozetič še pravi, da smo vsi ljudje mali in nezaščiteni pred skrivnostjo smrti. A kakšna je milost, če v tistem trenutku v srcu ohranimo plamen vere! Jezus nas bo prijel za roko in rekel vsakemu med nami: 'Dvigni se, vstani!'.« Ob koncu nas je povabil, da zapremo oči in si predstavljamo svoj trenutek smrti, kako nas Jezus prime za roko in pravi: 'Pridi, pridi z mano, vstani.' Tam se bo namreč končalo upanje in se bo začela resničnost življenja. Jezus sam bo prišel po vsakega med nami in nas prijel za roko s svojo nežnostjo, krotkostjo in ljubeznijo.

Velikonočna vigilija

Pri tem imajo poseben pomen blagoslov ognja, hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in krstno bogoslužje oz. obnovitev krstnih obljub. Pri maši bo duhovnik prebral več svetopisemskih besedil, ki predstavljajo odrešenjsko zgodovino. Velikonočni vigiliji zaradi bogate simbolike in bogoslužnega dogajanja pravimo tudi mati vseh vigilij.

VELIKA SOBOTA NA RADIU OGNJIŠČE

Blagoslov velikonočnih jedi bo ob 12h. Iz našega studia ga bomo prenašali tudi po Facebook profilu Radia Ognjišče in na naši spletni strani.

Velikonočno vigilijo bomo prenašali iz ljubljanske stolnice ob 18.30.

Ogenj

Ogenj použiva, ogreva, žge, prečiščuje ..., zato je že od nekdaj veljal za posebej dragocenega. V Svetem pismu nastopa na več mestih: npr. Bog se Mojzesu prikaže v gorečem grmu na gori Sinaj (prim. 2 Mz 3,2); Izraelce je na poti skozi puščavo spremljal ognjeni steber, ki je bil znamenje Božje navzočnosti (prim. 2 Mz 13,21–22) ter drugod, kjer ima vlogo prečiščevanja. V Stari zavezi se ogenj uporablja kot simbol razodevanja Boga. Simbolizira namreč Božjo nepristopnost in svetost. Za kristjane je z ognjem najbolj izrazito povezan binkoštni dogodek. Pri bogoslužju se ogenj uporablja pri slovesnih mašah v kadilnici z žarečim ogljem, na katerega se nalaga kadilo. Ob veliki noči se ogenj tudi blagoslavlja, saj simbolizira Kristusa, ki je luč sveta.

Velikonočna vigilija
Velikonočna vigilija © Carol Andonie

Voda

Simbolika vode odkriva njen pomen v vsakdanjem življenju. Kakor si človek umaže telo, si lahko umaže tudi dušo, zato jo moramo po potrebi tudi očistiti. V številnih kulturah, tudi pri Izraelcih, je poznano obredno očiščevalno umivanje pred vstopom v tempelj ali na začetku molitve. Umivanje rok pred molitvijo in jedjo nima samo higienske vloge, ampak nakazuje tudi na notranje očiščenje. Voda, ki telesu omogoča preživetje, izraža najgloblja hrepenenja človeškega bitja: srečo, svobodo, ljubezen, resnico. Vode, ki poplavijo in povzročajo razdejanja, lahko prinašajo tudi smrt. Ta dvojnost pomaga razumeti zakrament krsta, pri katerem je voda bistvena prvina in v katerem najdemo dva vidika: smrt greha in prerojenje za prejemanje milosti v novem življenju.

Krst
Krst © Cathopic

Spomin na krst je najbolj izrazit pri velikonočnem bdenju (vigiliji) na veliko soboto. Mašnik blagoslovi krstno vodo in če so pri bogoslužju navzoči katehumeni, jih ob tej priložnosti krsti. Izhajajoč iz simboličnega pomena vode pri krstu razumemo tudi uporabo blagoslovljene vode, ki nas spominja na prvi zakrament. Mašnik včasih na začetku maše (npr. v postnem času) občestvo pokropi z vodo, ki jo je prej blagoslovil, s čimer nas spomni, da smo bili krščeni in pri krstu tudi očiščeni grehov. Ta obred je nadomestil starodavno navado Cerkve, ko so si verniki v cerkvenem preddverju pred evharističnim slavjem umili roke. Ta navada se je v določeni meri ohranila do danes, saj verniki ob vstopu v cerkev pomočijo roko v kropilnik z blagoslovljeno vodo ter se z njo pokrižajo.

Vodo uporabljamo tudi pri maši. Po tem ko ministrant duhovniku prinese kruh in vino, si ta umije roke. Nekdaj je bil za to praktični razlog, saj si je duhovnik z darovi, ki so jih iz narave prinašali verniki, umazal roke. Umivanje rok ima tudi simbolni pomen obrednega očiščevanja. Željo in prošnjo, da bi se Bogu bližali skesani in očiščeni, izraža tudi molitev, ki jo duhovnik tiho moli med umivanjem rok: »Izmij, Gospod, mojo krivdo in očisti me mojih grehov.« Duhovnik zlije nekaj kapljic vode tudi v kelih z vinom. To dejanje predstavlja združenje med vernikom (simbol vode) in Kristusom (simbol vina), kar nakazuje tiha duhovnikova molitev: »Po skrivnosti te vode in vina naj bomo deležni Božje narave Kristusa, ki je postal deležen naše človeške narave.« Voda in vino nas spominjata na Kristusovo smrt, ko sta iz njegove strani pritekli »kri in voda«.

Vir: Slovenska škofovska konferenca

Božji grob

Kako blizu je bila ljudstvu predstava mrtvega Boga, dokazujejo tudi številne kapele božjega groba po vsej slovenski zemlji. Po mnogih cerkvah v teh dneh pripravijo tudi kulise za ta namen. Takole božji grob postavljajo na Koroški Beli. 

Etnološki vidik velike sobote z Dušico Kunaver

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Cerkev na Slovenskem

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Nadškof Alojz Uran (photo: Rok Mihevc) Nadškof Alojz Uran (photo: Rok Mihevc)

Prva obletnica smrti nadškofa Alojza Urana

Pred letom dni se je prav na veliko soboto od nas poslovil upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran. Ob tej obletnici je bila načrtovana sveta maša v ljubljanski stolnici, da bi se je lahko ...

Bo še slišati slovensko govorjeno besedo? (photo: ARO) Bo še slišati slovensko govorjeno besedo? (photo: ARO)

Zgodba o krvosesih in birokratih. In virusu.

Vsak človek v življenju doživi kaj izjemnega ali nenavadnega, kar ga nato spremlja vse nadaljnje dni. V spominu se počasi utapljata prva in druga svetovna vojna, vedno manj je tudi pričevalcev o ...

Dijakinje z videom sporočajo, da zmoremo.  (photo: Osebni arhiv) Dijakinje z videom sporočajo, da zmoremo.  (photo: Osebni arhiv)

Dijaki sporočajo: Zmoremo!

Na Radio Ognjišče je pisala dijakinja Gaja Viler, ki obiskuje program predšolske vzgoje na Srednji šoli v Izoli. Pred tretjo ustavitvijo javnega življenja, zaradi upočasnitve širjenja virusa, so s ...

Cepljenje (photo: Katja Fuhlert / Pixabay) Cepljenje (photo: Katja Fuhlert / Pixabay)

Kristjani in cepljenje?

Cepljenje predstavlja ta trenutek eno najpomembnejših in vročih vprašanj, s katerim se ukvarjajo vlade, zdravstvena ministrstva in posamezniki po vsem svetu. Na začetku leta je kazalo, da bomo z ...

S. Nikolina (photo: Izidor Šček) S. Nikolina (photo: Izidor Šček)

S. Nikolina: Pripravimo jedi za velikonočni žegen

Prvi dnevi velikega tedna so še delavniški. Gospodinje in gospodinjci imajo polne roke dela s pripravljanjem prazničnih jedi. O tem smo govorili tudi v Svetovalnici s sestro Nikolino.

O avtorju