Vodenje po principu piramide v sodobni družbi ni več učinkovito | (foto: PixaBay)
Voranc Kutnik: Manjši nasvet vodjem, bodite pazljivejši pri svojih besedah in odzivih, ker se vse to odraža na sodelavcih.
Via positiva Nataša Ličen
Nazaj k ljudem, nazaj k odnosom, nazaj k motivaciji in sodelovanju. To so načela agilne miselnosti. Zadnja leta postaja vse bolj popularna. Številne organizacije jih vpeljujejo v medsebojne odnose znotraj delovnih procesov. Misli vplivajo na vedenje in življenje. Agilna miselnost je osredotočena na osebno rast in razvoj osebnosti slehernega. To zelo vpliva na klimo v podjetjih, spremeni odnose, kako se učimo, kako napredujemo, kako pokažemo ranljivost in še marsikaj.
Psihološka varnost najbolj pomaga pri dobrem delovanju delovnih ekip. Osnova agilne miselnosti je, da v ekipi verjamemo, da vsi lahko postanemo boljši.
Povsem drugače od »izuma« Fredericka Winslowa Taylorja, ameriškega inženirja, ki je pred stotimi leti razvil klasično organizacijsko teorijo managementa (upravljanja) v obliki piramide. Ukazi gredo navzdol, vsi jim sledijo, od spodaj proti vrhu pa teče poročanje. Zgoraj razmišljajo in določajo, spodaj izvedejo. Vemo danes, tudi zaradi številnih izkušenj, da so se številna njegova predvidevanja izkazala za neučinkovita, med drugimi ta, da smo delavci motivirani le zaradi denarja. Ljudje smo motivirani ne le zaradi denarja, ampak tudi zaradi socialnih in osebnih potreb.
Voranc Kutnik, je v oddaji "Via positiva" povedal: »Nisem najbolj tipičen matematik. Začel sem kot programer, pozneje pa se usmeril v delo z ljudmi, kjer sem se našel. Vesel sem, da sem se odločil pred dvajsetimi leti za študij matematike, saj mi pridobljeno znanje tudi pri delu, ki ga trenutno opravljam, zelo koristi.«
Zakaj bi samo ukazovali, če lahko bolje delamo ob sodelovanju?
»Vesel sem, da podjetja tudi v Sloveniji vse bolj razmišljajo o učinkovitejših metodah organizacije dela, o človeškem potencialu. V podjetjih so odrasli, modri ljudje, zakaj bi jim samo govorili, kaj naj delajo, oni pa pri tem ne bi razmišljali, če pa lahko uporabijo svoje možgane in skupaj soustvarjamo ter izboljšujemo delo.«
Misel je ključna. Če želimo napredovati pri svojem delu, se moramo počutiti varno. To pomeni, da lahko vprašam, komentiram, se včasih ne strinjam, da se lahko vedno pogovorim in se učim. In, da sem, čeprav drugačen, sprejet.
Agilna miselnost, ki je usmerjena na rast, ali njeno nasprotje, fiksna miselnost?
»Fiksna miselnost sloni na tem, da je inteligenca prirojena. Rodimo se s talentom za matematiko, šport in vse ostalo ali pa ne. Ljudje, ki so v nekem obdobju življenja bližje fiksni miselnosti, jim je zelo pomembno, da si ostali mislijo, da so oni dobri, da so videti tako in ne da postajajo boljši. To je razlika. Se tudi dogaja, da določeni vodje, ki imajo to fiksno misel, da je pamet nekaj, kar je prirojeno, namenoma zaposlujejo ljudi, ki naj bi bili manj pametni od njih, da jih ne bi ogrozili. V resnici pa je za podjetje veliko boljši učinek, usmerjen v razvoj, če se zavedamo, da skupaj postajamo boljši."
»Teorija X pravi, da so ljudje leni in jih motivira le plača, teorija Y pa, da ljudje radi delajo, so inovativni in sposobni prevzeti odgovornost.
Kar si vodja misli o svojih zaposlenih, ali torej gleda nanje skozi oči teorije X ali Y, to vpliva na sodelavce, ki bodo s časom postali, kar o njih misli vodja, ker jih na nek način s svojimi dejanji in besedami k temu tudi »sili«.
Manjši nasvet, vodje, bodite pazljivi pri svojih besedah in odzivih, ker se vse to odraža na sodelavcih. "Miselnost, ki jo imamo v nekem trenutku, zelo definira naše obnašanje. Veliko časa lahko izgubimo za to, da prekrivamo svoje pomanjkljivosti in tako naprej. To je nekoristno. Vsi v podjetju naj bi se sprostili, se skupaj učili in postajali boljši. Ta miselnost, takšen pogled na ljudi in svet, je pomemben, vpliva na vse.«
Če se zaposlen v podjetju ne čuti varnega, bo to zaviralo njegov razvoj in napredek. Dopuščeno nam mora biti, da včasih tudi ne zmoremo, imamo slab dan, ter se zmotimo. Temelj agilnosti znotraj podjetij je odprtost, transparentnost, informacije morajo biti na voljo vsem.
Temelji agilnega dela so ekipe
»Namen vodij ni več nadzorovanje in nadziranje, toda sestava kakovostnih ekip. Ni projektnih vodij, skupaj, celotna ekipa, do deset ljudi, določi potek in cilje, si razdeli delo, kdo kaj in kdaj. Skupaj prevzamejo odgovornost. Verjamemo, da so se odrasli, pametni ljudje v podjetju sposobni to sami dogovoriti in prevzeti odgovornost, da se bodo izboljševali, si pomagali in se učili. Da bodo naredili vse, kar lahko, za dosego ciljev. To je nekaj povsem drugega od tradicionalnega načina dela. Opolnomočiti ekipe, ki tudi prevzamejo odgovornost. V praksi se včasih to težko doseže, ker je prejšnji način dela v določenih podjetjih, organizacijah močno zakoreninjen.«
Nazivi in z njimi določeni statusi so lahko velika ovira pri razvoju kakovosti podjetja
»Dobro je poznati tudi delo ostalih sodelavcev. Tako jih lažje razumemo, lahko pri njihovih nalogah tudi sodelujemo s svojimi idejami. Če je treba lahko priskočimo na pomoč, kar ne pomeni, da ne potrebujemo strokovnih znanj, le dopolnjujemo se, se bolj povezujemo ter s tem postajamo skupaj boljša ekipa. Struktura se spreminja, bolj v skladu z vrednotami zaupanja in vere drug v drugega. Namen agilnosti je prilagajanje.«
