Veliki četrtek je dan evharistije in postavitve duhovniške službe. Na ta dan praznujemo obhajanje Jezusove zadnje večerje z apostoli, ki je ustanovitev zakramenta evharistije in tudi zapovedi ljubezni ter služenja drug drugemu.
Pri vsaki maši obhajamo Jezusovo zadnjo večerjo z učenci, pri kateri je Jezus kruh posvetil v svoje telo in vino v svojo kri ter učencem naročil, naj tudi sami obnavljajo dejanje posvetitve v njegov spomin. Simbola sta nerazdružljiva. Hrana in pijača sta človeški potrebi, zato kruh predstavlja osnovno hrano, ki je nujna za preživetje.
Evharistija je ponavzočitev daritvene Jezusove smrti na križu, saj se v zakramentalnih znamenjih kruha in vina ta daritev ponovi. To je tudi daritev Cerkve, ki ji je Kristus pri zadnji večerji zaupal »spomin svoje smrti in svojega vstajenja: zakrament dobrotljivosti, znamenje edinosti, vez ljubezni, velikonočno gostijo, v kateri se prejema Kristus, duša napolnjuje z milostjo in nam daje poroštvo prihodnje slave«.
Etnolog Janez Bogataj pravi, da je motiv kruha na veliki četrtek zelo pomemben, tako kot v božičnem obredju. Prvotno so kruh uporabljali v nekvašeni obliki, spomin na to je hostija. »Od 9. stoletja uporabljajo kvašen kruh, v obeh primerih pa je v okrogli obliki. Gre za pravo obliko, ki pomeni Boga. Kruh se je imenoval »hostija«, kar v latinščini pomeni žrtev.«
Kruh in vino imata že na splošno v krščanstvu izjemen pomen. Kruh simbolizira Kristusovo telo, vino pa Kristusovo kri. Včasih so v vino namočili pelin. »S tem so pripravili »žolč«, ki so ga pili ob velikonočnih pojedinah. Zakaj pelin? Da se je vsak kristjan spomnil na umirajočega Kristusa, ko je pil žolč, ki mu ga je dal piti vojak. Gre pa tudi za praktični namen, saj je telo po vsem obilju in mastni hrani potrebovalo razgradnjo in pelin namočen v vinu, je deloval v tej smeri. Vse je imelo globlji duhovni pomen, sočasno pa tudi praktični. Ustvarjal se je ritem v vsakdanjikih in praznikih in v celotnem letu je šlo za izmenjavanje posta in obilja, nekakšno logično zaporedje, kar pa danes nam ne uspeva. Eni se samo postijo, drugi pretiravajo v obilju in izgubili smo ta normalen ritem.«
Na veliki četrtek se »zavežejo« orgle in zvonovi, vse do velikonočne vigilije. »To je za prednike pomenilo kar pretresljiv dogodek, saj so bili vezani na zvonove, ko so delali na poljih. Niso se pogovarjali in vsa ta zvočna »kulisa« je morala obmolkniti.«
Kako sporočilo velikega četrtka približati otrokom?
V Ljubljani se je končal Pohod za življenje. Letos se je odvijal pod geslom Enakopravnost se začne pred rojstvom! Pohod za življenje je svetovna civilna iniciativa, ki je nastala iz želje, da bi ...
Množica pet tisoč ljudi se je danes dopoldne zbrala na že tretjem slovenskem Pohodu za življenje. Tokrat so si za geslo izbrali: Enakopravnost se začne pred rojstvom.
»Pozdravljene trdnjave človečnosti! Pozdravljene trdnjave slovenstva! Pozdravljene trdnjave Kristusove Cerkve! To ste vi, možje in žene, to ste ve, družine, fantje in dekleta, otroci,« so preroško ...
"V življenju mora biti vedno nekaj novega, če ne duhovna rast, pa kakšna nova župnija." Tako se je uvodoma v oddaji Za življenje pošalil duhovnik Martin Golob, ki je pred kratkim v soupravo dobil ...
Obisk predsednika Boruta Pahorja med katoliško mladino v Stični, mladinska pastorala, shod za zaščito otrok, Pohod za življenje in predsedniške volitve so bile tokratne teme oddaje Spoznanje več, ...
Naša gosta sta bila starša petih otrok Meta in Primož Halas z Dolenjske, ki sta poročena 14 let. Zaupala sta nam utrinke iz svojega življenja, tudi rane in krhkosti, ki jih doživljata ter podelila ...
