Veliki četrtek je dan evharistije in postavitve duhovniške službe. Na ta dan praznujemo obhajanje Jezusove zadnje večerje z apostoli, ki je ustanovitev zakramenta evharistije in tudi zapovedi ljubezni ter služenja drug drugemu.
Pri vsaki maši obhajamo Jezusovo zadnjo večerjo z učenci, pri kateri je Jezus kruh posvetil v svoje telo in vino v svojo kri ter učencem naročil, naj tudi sami obnavljajo dejanje posvetitve v njegov spomin. Simbola sta nerazdružljiva. Hrana in pijača sta človeški potrebi, zato kruh predstavlja osnovno hrano, ki je nujna za preživetje.
Evharistija je ponavzočitev daritvene Jezusove smrti na križu, saj se v zakramentalnih znamenjih kruha in vina ta daritev ponovi. To je tudi daritev Cerkve, ki ji je Kristus pri zadnji večerji zaupal »spomin svoje smrti in svojega vstajenja: zakrament dobrotljivosti, znamenje edinosti, vez ljubezni, velikonočno gostijo, v kateri se prejema Kristus, duša napolnjuje z milostjo in nam daje poroštvo prihodnje slave«.
Etnolog Janez Bogataj pravi, da je motiv kruha na veliki četrtek zelo pomemben, tako kot v božičnem obredju. Prvotno so kruh uporabljali v nekvašeni obliki, spomin na to je hostija. »Od 9. stoletja uporabljajo kvašen kruh, v obeh primerih pa je v okrogli obliki. Gre za pravo obliko, ki pomeni Boga. Kruh se je imenoval »hostija«, kar v latinščini pomeni žrtev.«
Kruh in vino imata že na splošno v krščanstvu izjemen pomen. Kruh simbolizira Kristusovo telo, vino pa Kristusovo kri. Včasih so v vino namočili pelin. »S tem so pripravili »žolč«, ki so ga pili ob velikonočnih pojedinah. Zakaj pelin? Da se je vsak kristjan spomnil na umirajočega Kristusa, ko je pil žolč, ki mu ga je dal piti vojak. Gre pa tudi za praktični namen, saj je telo po vsem obilju in mastni hrani potrebovalo razgradnjo in pelin namočen v vinu, je deloval v tej smeri. Vse je imelo globlji duhovni pomen, sočasno pa tudi praktični. Ustvarjal se je ritem v vsakdanjikih in praznikih in v celotnem letu je šlo za izmenjavanje posta in obilja, nekakšno logično zaporedje, kar pa danes nam ne uspeva. Eni se samo postijo, drugi pretiravajo v obilju in izgubili smo ta normalen ritem.«
Na veliki četrtek se »zavežejo« orgle in zvonovi, vse do velikonočne vigilije. »To je za prednike pomenilo kar pretresljiv dogodek, saj so bili vezani na zvonove, ko so delali na poljih. Niso se pogovarjali in vsa ta zvočna »kulisa« je morala obmolkniti.«
Kako sporočilo velikega četrtka približati otrokom?
Čeprav vlada pred volitvami poudarja uspešnost dolgotrajne oskrbe, pa v stiski in brez odgovorov ostajajo starejši, ki so v Dom za starejše prišli po 1. januarju 2026. Zaradi predolgih postopkov ...
Tik pred volitvami so na voljo nove javnomnenjske raziskave, ki kažejo dokaj izenačen vrh politične tekme. Tako podatki portalov Siol kot 24ur kažejo, da sta SDS in Gibanje Svoboda skoraj ...
Pred državnozborskimi volitvami se danes začenja molitvena devetdnevnica, h kateri nas še posebej vabi ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Po njegovih besedah je namreč naloga kristjanov moliti za ...
Metoda Vera vase je razčlenjena na čuteče telo, na šolo in na seminarje. In v tej metodi je ključnega pomena, da se povežemo s potencialom, ki je v nas, da obnovimo svoje življenje. Na življenjski ...
V svetu slovenskega filma in gledališča obstajajo obrazi, ki jih prepoznamo takoj. Glasovi, ki jih ne pozabimo. In zgodbe, ki se nas dotaknejo globlje. Ena takšnih ustvarjalk je Mojca Fatur, ...
Do volitev v državni zbor je ostalo le še nekaj dni, predčasno glasovanje se začne v torek 17. marca. Kampanja je v sklepni fazi, ankete kažejo zelo tesno tekmo med SDS in Gibanjem Svoboda, hkrati ...
