Veliki četrtek je dan evharistije in postavitve duhovniške službe. Na ta dan praznujemo obhajanje Jezusove zadnje večerje z apostoli, ki je ustanovitev zakramenta evharistije in tudi zapovedi ljubezni ter služenja drug drugemu.
Pri vsaki maši obhajamo Jezusovo zadnjo večerjo z učenci, pri kateri je Jezus kruh posvetil v svoje telo in vino v svojo kri ter učencem naročil, naj tudi sami obnavljajo dejanje posvetitve v njegov spomin. Simbola sta nerazdružljiva. Hrana in pijača sta človeški potrebi, zato kruh predstavlja osnovno hrano, ki je nujna za preživetje.
Evharistija je ponavzočitev daritvene Jezusove smrti na križu, saj se v zakramentalnih znamenjih kruha in vina ta daritev ponovi. To je tudi daritev Cerkve, ki ji je Kristus pri zadnji večerji zaupal »spomin svoje smrti in svojega vstajenja: zakrament dobrotljivosti, znamenje edinosti, vez ljubezni, velikonočno gostijo, v kateri se prejema Kristus, duša napolnjuje z milostjo in nam daje poroštvo prihodnje slave«.
Etnolog Janez Bogataj pravi, da je motiv kruha na veliki četrtek zelo pomemben, tako kot v božičnem obredju. Prvotno so kruh uporabljali v nekvašeni obliki, spomin na to je hostija. »Od 9. stoletja uporabljajo kvašen kruh, v obeh primerih pa je v okrogli obliki. Gre za pravo obliko, ki pomeni Boga. Kruh se je imenoval »hostija«, kar v latinščini pomeni žrtev.«
Kruh in vino imata že na splošno v krščanstvu izjemen pomen. Kruh simbolizira Kristusovo telo, vino pa Kristusovo kri. Včasih so v vino namočili pelin. »S tem so pripravili »žolč«, ki so ga pili ob velikonočnih pojedinah. Zakaj pelin? Da se je vsak kristjan spomnil na umirajočega Kristusa, ko je pil žolč, ki mu ga je dal piti vojak. Gre pa tudi za praktični namen, saj je telo po vsem obilju in mastni hrani potrebovalo razgradnjo in pelin namočen v vinu, je deloval v tej smeri. Vse je imelo globlji duhovni pomen, sočasno pa tudi praktični. Ustvarjal se je ritem v vsakdanjikih in praznikih in v celotnem letu je šlo za izmenjavanje posta in obilja, nekakšno logično zaporedje, kar pa danes nam ne uspeva. Eni se samo postijo, drugi pretiravajo v obilju in izgubili smo ta normalen ritem.«
Na veliki četrtek se »zavežejo« orgle in zvonovi, vse do velikonočne vigilije. »To je za prednike pomenilo kar pretresljiv dogodek, saj so bili vezani na zvonove, ko so delali na poljih. Niso se pogovarjali in vsa ta zvočna »kulisa« je morala obmolkniti.«
Kako sporočilo velikega četrtka približati otrokom?
Obhajamo god sv. Janeza Marije Vianneya, poznanega tudi kot arškega župnika, zavetnika in vzornika duhovnikov. Sestre Corpus Christi so zato na Čatežu ob Savi pripravile praznovanje. Vse dopoldne ...
Na ljubljanskih Žalah so se danes poslovili od pokojnega antropologa, socialnega delavca in izrednega profesorja dr. Jožeta Ramovša, ki je vrsto let sodeloval tudi z Radiem Ognjišče. Pogreba so se ...
Po dolgi in težki bolezni je Gospod sinoči k sebi poklical dolgoletnega župnika v Senožečah Pavla Kodeljo. Rojen je bil leta 1967, v duhovnika je bil posvečen leta 1998.
Mija in Luka Šušteršič sta poročena 27 let in imata pet otrok. V njunem zakonu ni manjkalo lepih trenutkov, pa tudi ne preizkušenj, utrujenosti, osamljenosti in nerazumevanja. Ko sta se znašla v ...
Hči glasbenika Agopa Stepanjana, Sara Stepanjan, želi po desetletjih molka razkriti resnico o montiranem vojaškem procesu iz leta 1984, v katerem je bil njen oče skupaj z osmimi glasbeniki obsojen ...
Izjemoma smo v času jutranjih svetovalnih oddaj v prvem avgustovskem petku, po tednu dni od slovesa dr. Jožeta Ramovša, skoraj uro radijskega časa posvetili spominu na njegovo izjemno osebnost in ...
