Veliki četrtek je dan evharistije in postavitve duhovniške službe. Na ta dan praznujemo obhajanje Jezusove zadnje večerje z apostoli, ki je ustanovitev zakramenta evharistije in tudi zapovedi ljubezni ter služenja drug drugemu.
Pri vsaki maši obhajamo Jezusovo zadnjo večerjo z učenci, pri kateri je Jezus kruh posvetil v svoje telo in vino v svojo kri ter učencem naročil, naj tudi sami obnavljajo dejanje posvetitve v njegov spomin. Simbola sta nerazdružljiva. Hrana in pijača sta človeški potrebi, zato kruh predstavlja osnovno hrano, ki je nujna za preživetje.
Evharistija je ponavzočitev daritvene Jezusove smrti na križu, saj se v zakramentalnih znamenjih kruha in vina ta daritev ponovi. To je tudi daritev Cerkve, ki ji je Kristus pri zadnji večerji zaupal »spomin svoje smrti in svojega vstajenja: zakrament dobrotljivosti, znamenje edinosti, vez ljubezni, velikonočno gostijo, v kateri se prejema Kristus, duša napolnjuje z milostjo in nam daje poroštvo prihodnje slave«.
Etnolog Janez Bogataj pravi, da je motiv kruha na veliki četrtek zelo pomemben, tako kot v božičnem obredju. Prvotno so kruh uporabljali v nekvašeni obliki, spomin na to je hostija. »Od 9. stoletja uporabljajo kvašen kruh, v obeh primerih pa je v okrogli obliki. Gre za pravo obliko, ki pomeni Boga. Kruh se je imenoval »hostija«, kar v latinščini pomeni žrtev.«
Kruh in vino imata že na splošno v krščanstvu izjemen pomen. Kruh simbolizira Kristusovo telo, vino pa Kristusovo kri. Včasih so v vino namočili pelin. »S tem so pripravili »žolč«, ki so ga pili ob velikonočnih pojedinah. Zakaj pelin? Da se je vsak kristjan spomnil na umirajočega Kristusa, ko je pil žolč, ki mu ga je dal piti vojak. Gre pa tudi za praktični namen, saj je telo po vsem obilju in mastni hrani potrebovalo razgradnjo in pelin namočen v vinu, je deloval v tej smeri. Vse je imelo globlji duhovni pomen, sočasno pa tudi praktični. Ustvarjal se je ritem v vsakdanjikih in praznikih in v celotnem letu je šlo za izmenjavanje posta in obilja, nekakšno logično zaporedje, kar pa danes nam ne uspeva. Eni se samo postijo, drugi pretiravajo v obilju in izgubili smo ta normalen ritem.«
Na veliki četrtek se »zavežejo« orgle in zvonovi, vse do velikonočne vigilije. »To je za prednike pomenilo kar pretresljiv dogodek, saj so bili vezani na zvonove, ko so delali na poljih. Niso se pogovarjali in vsa ta zvočna »kulisa« je morala obmolkniti.«
Kako sporočilo velikega četrtka približati otrokom?
Vatikan je zavrnil prošnjo nemških škofov, da bi lahko v izjemnih primerih homilijo med mašo namesto duhovnika ali diakona imel usposobljen laik. V pismu, ki ga je 17. junija podpisal prefekt ...
Potem ko je Duhovniška bratovščina sv. Pija X. kljub ponižni prošnji papeža Leona XIV. »Vrnite se!« 1. julija izvršila nedovoljeno škofovsko posvečenje štirih škofov brez papeževega mandata, je ...
Slovenski bolniki in invalidi se bodo s svojim spremljevalci že 18. leto zapored pridružili romarski skupini iz Italije v Lurd. Romanje, ki se ga udeležuje 51 Slovencev, so začeli danes, sklenili ...
V Sobotni iskrici smo gostili Erika Hladnika, ki ga mnogi poznajo pod imenom Magic Erik. Popeljal nas je v svet iluzij, skrivnosti in domišljije ter razkril, da je največji trik pogosto prav ...
Mag. Bojan Tomc skoraj šest desetletij živi z neprestanim piskanjem v ušesih, vendar tega nikoli ni sprejel kot razlog za predajo ali omejitev pri delu in njegovih številnih zanimanjih. V oddaji ...
»Majhna država mora biti predvsem kredibilna. To je njen največji kapital,« poudarja nekdanji predsednik Ustavnega sodišča, diplomat in profesor mednarodnega prava dr. Ernest Petrič. V oddaji ...
