Veliki četrtek je dan evharistije in postavitve duhovniške službe. Na ta dan praznujemo obhajanje Jezusove zadnje večerje z apostoli, ki je ustanovitev zakramenta evharistije in tudi zapovedi ljubezni ter služenja drug drugemu.
Pri vsaki maši obhajamo Jezusovo zadnjo večerjo z učenci, pri kateri je Jezus kruh posvetil v svoje telo in vino v svojo kri ter učencem naročil, naj tudi sami obnavljajo dejanje posvetitve v njegov spomin. Simbola sta nerazdružljiva. Hrana in pijača sta človeški potrebi, zato kruh predstavlja osnovno hrano, ki je nujna za preživetje.
Evharistija je ponavzočitev daritvene Jezusove smrti na križu, saj se v zakramentalnih znamenjih kruha in vina ta daritev ponovi. To je tudi daritev Cerkve, ki ji je Kristus pri zadnji večerji zaupal »spomin svoje smrti in svojega vstajenja: zakrament dobrotljivosti, znamenje edinosti, vez ljubezni, velikonočno gostijo, v kateri se prejema Kristus, duša napolnjuje z milostjo in nam daje poroštvo prihodnje slave«.
Etnolog Janez Bogataj pravi, da je motiv kruha na veliki četrtek zelo pomemben, tako kot v božičnem obredju. Prvotno so kruh uporabljali v nekvašeni obliki, spomin na to je hostija. »Od 9. stoletja uporabljajo kvašen kruh, v obeh primerih pa je v okrogli obliki. Gre za pravo obliko, ki pomeni Boga. Kruh se je imenoval »hostija«, kar v latinščini pomeni žrtev.«
Kruh in vino imata že na splošno v krščanstvu izjemen pomen. Kruh simbolizira Kristusovo telo, vino pa Kristusovo kri. Včasih so v vino namočili pelin. »S tem so pripravili »žolč«, ki so ga pili ob velikonočnih pojedinah. Zakaj pelin? Da se je vsak kristjan spomnil na umirajočega Kristusa, ko je pil žolč, ki mu ga je dal piti vojak. Gre pa tudi za praktični namen, saj je telo po vsem obilju in mastni hrani potrebovalo razgradnjo in pelin namočen v vinu, je deloval v tej smeri. Vse je imelo globlji duhovni pomen, sočasno pa tudi praktični. Ustvarjal se je ritem v vsakdanjikih in praznikih in v celotnem letu je šlo za izmenjavanje posta in obilja, nekakšno logično zaporedje, kar pa danes nam ne uspeva. Eni se samo postijo, drugi pretiravajo v obilju in izgubili smo ta normalen ritem.«
Na veliki četrtek se »zavežejo« orgle in zvonovi, vse do velikonočne vigilije. »To je za prednike pomenilo kar pretresljiv dogodek, saj so bili vezani na zvonove, ko so delali na poljih. Niso se pogovarjali in vsa ta zvočna »kulisa« je morala obmolkniti.«
Kako sporočilo velikega četrtka približati otrokom?
V Kopru so danes pripravili prvi letošnji slovenski Pohod za življenje, na katerem se je pod geslom: ’Srce bije že 22. dan po spočetju!’, zbralo več kot 350 ljudi. Potem ko so prisluhnili ...
Pred tridesetimi leti, v petek, 17. maja 1996, ob petih popoldne, je na slovenska tla stopil prvi papež, ki je uradno obiskal Slovenijo, danes sveti papež Janez Pavel II. Pozdravili so ga najvišji ...
Pred praznikom Marije Pomočnice kristjanov Marijanišče in župnija Veržej tradicionalno pripravita romarski shod v čast Božje Matere Marije, ki odraža tako zgodovino kot sodobnost povezovanja ...
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj na Radiu Ognjišče in Planet 2 je bila gostja ugledna pravnica Verica Trstenjak, nekdanja sodnica na Splošnem sodišču Evropske unije in generalna ...
»Smisel vzgoje ni, da ima otrok udobno življenje. Smisel vzgoje je, da bo zmogel življenje.« Tako je v pogovoru z Matejo Subotičanec v oddaji Za življenje razmišljal Matic Vidic, logoterapevt in ...
David je vse bolj uveljavljeni in priznani režiser, scenarist, vodja studia Siposh. Ob Tednu katoliškega šolstva smo se pogovarjali o njegovem delu in kako so nanj, na njegovo rast in pogled na ...
