Veliki četrtek je dan evharistije in postavitve duhovniške službe. Na ta dan praznujemo obhajanje Jezusove zadnje večerje z apostoli, ki je ustanovitev zakramenta evharistije in tudi zapovedi ljubezni ter služenja drug drugemu.
Pri vsaki maši obhajamo Jezusovo zadnjo večerjo z učenci, pri kateri je Jezus kruh posvetil v svoje telo in vino v svojo kri ter učencem naročil, naj tudi sami obnavljajo dejanje posvetitve v njegov spomin. Simbola sta nerazdružljiva. Hrana in pijača sta človeški potrebi, zato kruh predstavlja osnovno hrano, ki je nujna za preživetje.
Evharistija je ponavzočitev daritvene Jezusove smrti na križu, saj se v zakramentalnih znamenjih kruha in vina ta daritev ponovi. To je tudi daritev Cerkve, ki ji je Kristus pri zadnji večerji zaupal »spomin svoje smrti in svojega vstajenja: zakrament dobrotljivosti, znamenje edinosti, vez ljubezni, velikonočno gostijo, v kateri se prejema Kristus, duša napolnjuje z milostjo in nam daje poroštvo prihodnje slave«.
Etnolog Janez Bogataj pravi, da je motiv kruha na veliki četrtek zelo pomemben, tako kot v božičnem obredju. Prvotno so kruh uporabljali v nekvašeni obliki, spomin na to je hostija. »Od 9. stoletja uporabljajo kvašen kruh, v obeh primerih pa je v okrogli obliki. Gre za pravo obliko, ki pomeni Boga. Kruh se je imenoval »hostija«, kar v latinščini pomeni žrtev.«
Kruh in vino imata že na splošno v krščanstvu izjemen pomen. Kruh simbolizira Kristusovo telo, vino pa Kristusovo kri. Včasih so v vino namočili pelin. »S tem so pripravili »žolč«, ki so ga pili ob velikonočnih pojedinah. Zakaj pelin? Da se je vsak kristjan spomnil na umirajočega Kristusa, ko je pil žolč, ki mu ga je dal piti vojak. Gre pa tudi za praktični namen, saj je telo po vsem obilju in mastni hrani potrebovalo razgradnjo in pelin namočen v vinu, je deloval v tej smeri. Vse je imelo globlji duhovni pomen, sočasno pa tudi praktični. Ustvarjal se je ritem v vsakdanjikih in praznikih in v celotnem letu je šlo za izmenjavanje posta in obilja, nekakšno logično zaporedje, kar pa danes nam ne uspeva. Eni se samo postijo, drugi pretiravajo v obilju in izgubili smo ta normalen ritem.«
Na veliki četrtek se »zavežejo« orgle in zvonovi, vse do velikonočne vigilije. »To je za prednike pomenilo kar pretresljiv dogodek, saj so bili vezani na zvonove, ko so delali na poljih. Niso se pogovarjali in vsa ta zvočna »kulisa« je morala obmolkniti.«
Kako sporočilo velikega četrtka približati otrokom?
Kampanja pred referendumom je bila bolj ideološka kot vsebinska, saj je vprašanje »umora« druge osebe popolnoma prezrla. Presenečen sem, s kakšno lahkoto se je operiralo z besedo »samomor«. V ...
Vatikanski Dikasterij za nauk vere je objavil dokument z naslovom »Eno meso. Hvalnica monogamiji.« Z njim poskuša odgovoriti predvsem na poligamijo v Afriki in na današnje gibanje, ki spodbuja ...
Volivci so, kot kaže, na današnjem referendumu zavrnili zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Proti zakonu je namreč glasovalo 53,04 odstotka volivcev, hkrati pa je nasprotnikom ...
Eden najbolj prepoznavnih radijskih moderatorjev Miha Šalehar, ki je več kot polovico svojega življenja z zanj značilnim govorom in svojstveno osebnostjo deloval pred mikrofonom, v zadnjih letih ...
V oddaji Srečanja smo gostili in spoznali Marka Tomaniča, ki je s pomočjo nekdanjega policista Ivana Jurgeca napisal knjigo Pobeg iz senc odvisnosti. Podnaslov nam pove, da je že 10 let trezen in ...
V Sobotni iskrici smo vstopili v prav poseben svet, ki ga z očesom ne vidimo, a vsak dan deluje v nas. Beseda kakec, ki je takoj na začetku oddaje poskrbela za hihitanje, je hitro postala ...
