Petra Juvančič: Veliko slovenskih izvoznih podjetij želi pripeljati vrhunske strokovnjake

Novice 22. 03. 2021, 07:37 Petra Stopar

Vlada je sprejela predlog zakona o debirokratizaciji. Njegov namen je prispevati k znižanju stroškov za prebivalce in gospodarstvo ter k odpravi administrativnih ovir. Strateški svet vlade je v zakon vključil tudi uvedbo tako imenovane socialne kapice, ki je predvsem v sindikatih naletela na nasprotovanje. Več o ukrepu, ki ga že dlje časa poznajo nekatere druge države Evropske unije, je za naš radio povedala izvršna direktorica Združenja Manager Petra Juvančič.

Vlada bi zakon o prispevkih za socialno varnost spremenila tako, da bi se najvišja osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost določila pri 6000 evrov bruto. Po mnenju strateškega sveta bi tako postala Slovenija bolj zanimiva za vrhunske kadre. Delodajalske organizacije se s tem strinjajo in podpirajo uvedbo socialne oziroma razvojne kapice, kot jo raje imenujejo. Ostro pa ji nasprotujejo sindikati, ki opozarjajo, da vlada razbremenjuje najbogatejše ter da bodo zaradi manjšega priliva prihodkov v blagajne socialnega zavarovanja trpeli šibkejši.

V gospodarskih organizacijah se zavedajo pomena teh prihodkov, zmožnosti javnih financ, pa tudi solidarnosti. »Ampak ne glede na to, v določenem trenutku se moramo vprašati, kje so meje solidarnosti in enakosti, da naše okolje ne bo dolgoročno preveč nestimulativno za tiste, ki so delovno aktivni, ustvarjalni, razvojno naravnani, ki ustvarjajo dodano vrednost in v te blagajne tudi največ prispevajo,« pojasnjuje izvršna direktorica Združenja Manager Petra Juvančič.

Slovenska podjetja si želijo po njenih besedah zaposlovati in ustrezno nagrajevati vrhunske kadre, ki so nujno potrebni za zvišanje dodane vrednosti in so gonilo razvoja. »Zadnja leta smo zelo veliko poslušali tudi o odhodu izobraženih mladih v tujino. Svet je danes globaliziran, ljudje si znajo poiskati priložnosti tudi nekje drugje. Da bi bili ti upadi čim manjši, moramo seveda z neko privlačno davčno politiko postati zanimiva država, da tudi zaposlujemo, morda tudi tuje izobražene ljudi, in na ta način dobimo tudi dodatne prilive.«

Vemo, da smo zelo izvozno naravnana družba in imamo veliko krasnih slovenskih izvoznih podjetij. Ti nam povedo, da smo pri nas pri plačah zelo obremenjeni.

Poudarja, da med člani Združenja Manager niso samo top menedžerji, ampak tudi menedžerji drugih ravni, zelo veliko je tudi predstavnikov manjših in srednje velikih podjetij. »Veliko se pogovarjamo z njimi. Vemo, da smo zelo izvozno naravnana družba in imamo veliko krasnih slovenskih izvoznih podjetij. Ti nam povedo, da smo pri nas pri plačah zelo obremenjeni, si pa želijo tudi v Slovenijo pripeljati kakšne vrhunske strokovnjake, in to je trenutno določena ovira,« zato je razvojna kapica tudi s tega vidika po njenem mnenju zelo pomembna.

Delodajalske organizacije ob tem predlagajo postopno zniževanje praga za uvedbo razvojne kapice, saj bodo pri pragu za 6000 evrov bruto še vedno zelo obremenjene plače visoko strokovnega kadra. Zato bi bilo nujno, vsaj časovno postopoma, prag določiti pri 2,5-kratniku povprečne plače, ki je 4600 evrov bruto. »Morda se uvede nižji prag razvojne kapice za tiste, ki so vključeni v registrirane raziskovalne razvojne skupine. Vendar to ni nujno, kajti tudi ob znižanju praga na 2,5-kratnik povprečne plače bi se prihodki države od dohodnine in davkov na potrošnje povečali in delno nadomestili izpad iz prispevkov. V najslabšem primeru po podatkih Analitike GZS bo neto izpad v višini 200 milijonov evrov, ki se bo ga enostavno nadomestilo z višjimi plačami,« so zapisali v Klubu slovenskih podjetnikov.