Stroka na sestanku na Brdu pri Kranju pozvala politiko k enotnemu nastopu

Slovenija 17. 03. 2021, 18:28 Andrej Šinko Rok Mihevc

Predstavniki politike, stroke in vrha države so se na Brdu pri Kranju sestali na posvetu o strategiji boja z epidemijo. Če je na srečanju bilo slišati predvsem pozive k poenotenju politike, da bi premagali epidemijo, se v Levici in LMŠ posveta niso udeležili. Slednja je napovedala celo ustavno obtožbo predsednika vlade, a premier Janez Janša je v zvezi z očitki za nedobavo cepiv odgovornost pripisal skupnemu evropskemu naročilu.

Predsednik republike Borut Pahor, ki je na srečanje pozval tako opozicijo kot koalicijo, je poudaril, da je edina pot, da premagamo virus, da se borimo skupaj. »Zrelost slovenske politike je v teh rzamerah mogoče ocenjevati po tem, kako se je in koliko se je sposobna osredotočiti na najpomembnejše vprašanje tega časa. In to je premagovanje zdravstvene krize in okrevanje po njej. Seveda so tudi druga vprašanja, ki jih ta situacija ne mora povsem dati iz dnevnega reda. Vendar pa je osredotočenje na epidemijo, zdravje ljudi in okrevanje tisto, kar nes v tej situaciji še posebje povezuje. Razumevanje, da smo skupaj močnejši, je zdaj bistvenega pomena.«

Minister za zdravje Janez Poklukar je bil jasen, da si zaradi grožnje, ki jo predstavlja tretji val epidemije za zdaj ne moremo privoščiti širših sproščanj. »Vsi skupaj se zavedamo, da je mejnik oz. meje, ki nam narekujejo spopadanje z epidemijo, kapacitete zdravstva in bolnišnic. Zato bodo naši ukrepi temeljili na obremenjenosti oz. zasedenosti bolnišnic,«  je dejal minister in dodal, da je stroka pozvala politiko, da v primeru potreb po ponovnem dodatnem zaostrovanju omejitev zavzame skupno stališče.

Tudi vodja svetovalne skupine dr. Mateja Logar je bila zadovoljna, da so lahko tudi opoziciji pojasnili, kako se nameravajo soočiti z epidemijo. »In glede na to, da smo v svetovalni skupini pretežno strokovnjaki iz zdravstva, potrebujemo usmeritve, vprašanja in pobude tudi iz drugih panog, ki so pomembne za funkcioniranje države. Le na ta način in z dialogom bomo lahko našli ravnotežje, ki bo še vedno zagotavljalo vzdržnost zdravstvenega sistema, hkrati pa tudi delovanje ostalega dela države.«

Premierju Janši grozi ustavna obtožba

Današnjega srečanja se predstavniki Levice in LMŠ niso udeležil, slednja je celo napovedala ustavno obtožbo predsednika vlade Janeza Janše, ker država decembra lani v drugem krogu nabave ni naročila cepiva BioNTecha in Pfizerja. Janša je v zvezi s tem, dejal, da je bila AstaZeneca prvo podjetje, s katerim so bile na ravni Evropske unije podpisane pogodbe o dobavi, a da se je zapletalo. Ko je po odstopu zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja sam prevzel vodenje tega resorja pa: »Mislim, da je bila moja prva reakcija, ko sem prevzel to ministrstvo, naročilo vsem pristojnim, da kjerkoli in za kakršnokoli ceno bo možno naročiti dodatne količine cepiva, da to naredimo. Od takrat naprej je ministrstvo temu sledilo, do takrat je bila favorizirana AstraZeneca. Teh vprašanj in dilem ne bi bilo, če bi tudi to podjetje cepivo dobavljalo s pogodbo.« 

Janša je ob tem dodal, da je Slovenija naročila skupno 7 milijonov odmerkov cepiv za dva milijona prebivalcev, a da se je težava pojavila pri nespoštovanju dogovora s strani AstraZenece.  Zato naj bi Evropska komisija zdaj pri drugih dobaviteljih poskušala zagotoviti dodatne enote cepiva, ki bi se razdelile med države, ki najbolj občutijo pomanjkljivo dobavo. Voditelji članic Evropske unije naj bi se na prihajajočem vrhu zavezali tudi, da bo v Uniji do poletja zagotovljena 70 odstotna precepljenost odraslega prebivalstva, je pojasnil Janša.

Nekdanji minister Gantar je danes dejal, da jeseni ni bil seznanjen, da bi lahko Slovenija naročila dodatne količine cepiva Pfizerja in BioNTecha. O naročilih je namreč odločala takratna komisija pri ministrstvu za zdravje, ki je tudi pripravila strategijo cepljenja. Komisija pa se po njegovih navedbah takrat ni odločila za dobavo dodatnih količin, ker so pričakovali, da bo prej odobreno cepivo AstraZenece.

Del opozicije le prisluhnil stroki

Od opozicijskih strank so se posveta udeležili v SD. Predsednica Tanja Fajon je po srečanju bila kritična tako do nekaterih omejitev, kot pojasnil, ki so jih v zvezi z njimi dobili. Kljub temu »pričakujemo v nadaljevanju še sestanke s strokovno skupino in še več odgovorov. In da sodelujemo, ker gre za naš skupni izziv. Naša želja je res in odgovornost politike, da obvladamo politiko v državo in da se bodo ljudje počutili varno. Potrebujemo pomirjujočo komunikacijo,« je dejala Fajnova.

Podobno je bilo tudi stališče SAB, kjer prav tako niso bili zadovoljni z odgovori o tako dolgem zaprtju šol, kljub predhodnemu odpiranju nekaterih drugih dejavnosti. Glede na strogost ukrepov pa so ocenili, da je Slovenija v drugem valu beležila velike izgube.

Na drugi strani so s srečanjem bili zadovoljni v NSi. Predsednik stranke Matej Tonin je poudaril, da se je na Brdu sestal konstruktivni del politike. »Postavlja se je jasna ločninca, kdo v tej Sloveniji misli dobro, kdo želi prispevati znanje in energijo za premagovanje kovid krize in kdo želi še naprej politizirati in metati polena pod noge. Diskusija je bila izjemno koristna, da je tudi opozicija videla, na kakšen način razmišlja stroka, da tisto, kar počne vlada, je v soglasju s stroko in da tukaj ni neke diskrepance, kakor se ustvarja vtis v javnost,« je dejal Tonin in dodal, da so v politiki različni, a da so se za dobro ljudi dolžni pogovarjati.

Tudi predsednik SMC Zdravko Počivalšek je poudaril pomen dialoga in sodelovanja politike. Cilj je po njegovih besedah jasen, zagotavljati zdravje, hkrati pa delovanje gospodarstva. »Ugotavljam, da smo to z ukrepi naredili dokaj uspešno, da imamo ohranjeno industirjsko proizvodnjo, da imamo možnosti, da se gospodarstvo po kovidu hitro pobere. So pa težave v storitveni dejavnosti, kjer smo nekatere panoge v celoti zaprtli,« je dejal Počivalšek in dodal, da si bo v prihodnje prizadeval za dodatno sproščanje nekaterih omejitev.

V zvezi z ustavno obtožbo sta tako Počivalšek kot Tonin dejala, da je bilo s strani vlade naročenih dovolj cepiv.