Kako globoka bo gospodarska kriza in kakšni so odgovori EU?

| 06.01.2021, 18:15 Andrej Šinko

V Evropi je zaradi covida 19 umrlo več kot pol milijona ljudi, pri več kot 25 milijonih pa je bila potrjena okužba z novim koronavirusom. Obsežnost pandemije in poskusi omejevanja širjenja virusa so terjali zapiranje številnih dejavnosti, kar je povzročilo gospodarsko krizo. Ta bi bila bistveno večja, če države podjetjem in prebivalstvu ne bi pomagale z milijardami evrov. O omenjenem in vlogi večletnega proračuna Evropske unije ter instrumenta za okrevanje smo spregovorili tudi v oddaji Pogovor o s poslanko Evropske ljudske stranke Romano Tomc in poslancem skupine Prenovimo Evropo Klemenom Grošljem.

Pandemija je ob zdravstveni povzročila tudi precejšnjo gospodarsko krizo, ki jo bomo čutili še nekaj časa. Za vrnitev v normalnost in ponovno sproščanje dejavnosti je nujno doseči zadostno precepljenost, kar bo omogočilo tudi normalnejše delovanje zdravstvenega sistema.

Poslanec skupine Prenovimo Evropo Klemen Grošelj je poudaril, da je pri tem ključno vlogo odigrala Evropska unija s skupnim naročilom cepiva. »Če bi vsaka država sama poskušala pridobiti cepivo, se pojavlja vprašanje, kdaj bi prišla na vrsto, ker je prednost določenih močnejših držav očitna, ter pa pod kakšnimi pogoji in za kakšno ceno bi ga dobila.« Tako Grošelj kot poslanka Evropske ljudske stranke Romana Tomc sta se strinjala glede pomembnosti cepljenja. Slednja je poudarila, da verjame v varnost cepiv, ki prihajajo na evropski trg, saj so nadzorni mehanizmi izjemno strogi. »In če lahko komu, potem lahko zaupamo evropskim institucijam, da bodo pustile v širšo uporabo samo tista zdravila, ki so se nedvoumno izkazala za najbolj varna.«

Ko se bo ob zadostni precepljenosti epidemiološka slika v Evropi izboljševala bo možen ponovni zagon gospodarstva, soočiti pa se bo treba tudi s povečano brezposelnostjo. Tudi na teh področjih je odgovore delno ponudila Evropska unija, in sicer s prihodnjim večletnim proračunom, v višini 1075 milijard evrov, pa tudi s 750 milijarde evrov težkim skladom za okrevanje. »Zelo, zelo veliko denarja, ogromno milijard je namenjenih, da blažimo te stiske, ki bodo napadle gospodarstvo in zaposlovanje,« je dejala Tomčeva in posebej opozorila na program SURE. »To je instrument v katerem je 100 milijard evrov, ki so namenjeni blaženju vpliva na zaposlenost, da se preprečuje brezposelnost in da se ohranjajo delovna mesta. Slovenija oziroma vlada Janeza Janše je s tega naslova dobila dobro milijardo evrov, in kot vem nekateri programi že tečejo, da bomo učinkovito porabili ta sredstva.« Pri tem je poslanka omenila še, da se na račun vseh sedmih protikoronskih zakonov brezposelnost v Sloveniji ni povečala tako močno, kot bi se, če teh ukrepov ne bi bilo.

Na drugi strani pa Grošelj ni tako optimističen glede okrevanja, in opozarja, da se bodo prave posledice gospodarske krize pokazale, ko bomo premagali zdravstveno krizo. »Kar se tiče Slovenije, v tem trenutku imamo več sto tisoč delovnih mest, ki so v neke vrste kiberniranju oziroma delodajalci za zaposlene koristijo instrumenta čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa,« pojasnjuje Grošelj, ki prav pri teh vidi nevarnost za povečanje števila brezposelnih. Skrbijo ga tudi razlike med državami članicami, ki so se med aktualno krizo spet začela povečevati. Če bodo prevelike, ko se bo gospodarsko kolesje spet začelo na polno vrteti, bi to po njegovi oceni lahko povzročilo nove težave.

Prisluhnite oddaji Pogovor o.