Slovenija bo s prihodom mladih iz Argentine pridobila, za slovensko skupnost pa bo to problem

Naš gost | 21.02.2021, 08:32 Matjaž Merljak

Naš gost je bil rojak iz Argentine Jure Komar, predsednik krovne organizacije argentinskih Slovencev, Zedinjene Slovenije. Z njim smo bili povezani na daljavo. Povedal nam je, kako je epidemija povezala mlade in starejše argentinske Slovence in zakaj vse več tamkajšnjih mladih želi priti v Slovenijo. Z nami se je spomnil prizadevanj rojakov za mednarodno priznanje Slovenije pred 30-imi leti. Obudil je tudi spomine na svojega očeta, uglednega filozofa Milana Komarja - letos je stota obletnica njegovega rojstva in petnajsta obletnica smrti.

Najprej pa je obudil spomine na Slovenijo, kot jo je doživel pred nekaj meseci, ko je prišel na kratek obisk – na sejo Sveta Vlade RS za Slovence po svetu. Slovenije take še ni videl: prazne, mrzle in tihe ter seveda zimske. Pohvalil je dejstvo, da je naša država resno vzela pandemijo. Argentinski zdravstveni sistem pa ni dobro urejen. Imeli so več kot 40.000 smrtnih primerov in karantena je pri njih trajala rekordnih devet mesecev.

Povezali so se mlajši s tehnologijo in starejši z izkušnjami

Epidemija in z njo povezana karantena je zelo presenetila slovensko skupnost, ki ima vsako leto zelo dodelan program dejavnosti. Veliko so jih uspeli preseliti na splet. Veseli ga, da pri tem starejši rojaki niso bili izključeni. Povojna slovenska skupnost v Argentini je v posebni povezanosti že več kot 70 let. Vsaka generacija je pustila svojo sled. Tudi ta je nadaljevala z vrednotami, ki so jih prinesli njihovi starši iz Slovenije v Argentino. Niso pozabili na korenine in poslanstvo. V teh razmerah pustili so pustili svojo neizbrisno sled. Kako se bodo dejavnosti odvijale v jesenskem in zimskem času, bo odvisno od razmer.

Slovenci v Argentini so izkazali veliko pripadnost Sloveniji pred 30-imi leti. Že prej, ko so se pri nas začele demokratične spremembe in potem, ko je mlada država iskala mednarodno priznanje. Jure Komar se spominja očetovih pogovorov in manifestacij mladih na trgu San Martin, ki so želeli pokazati Argentini, kaj je Slovenija in zakaj hoče iti na svoje. Ob jubileju pripravljajo razstavo in poseben dogodek v Buenos Airesu.

So se uresničila pričakovanja izpred 30-ih let?

Odnos med Slovenijo in slovensko skupnostjo v Argentini se je v treh desetletjih močno razvil. Slovenija nudi veliko oporo pri slovenskem šolstvu v Argentini. Velik pomen ima tudi dejstvo, da je Slovenija del Evropske Unije. Drugo vprašanja pa je glede zgodovine in dogajanj, ki so njihove starše vodila na pot čez Atlantik. Dolgo je bilo zamolčano. In še sta potrebna čas in potrpljenje na poti do resnice.

Precej Slovencev iz Argentine –tako družin kot mladih posameznikov - se je že preselilo v Slovenijo. Govori se o kar nekaj novih primerih, ki to zelo resno nameravajo in načrtujejo. Jure Komar, kot predsednik krovne organizacije, Zedinjene Slovenije, pojasni razmere v Argentini in izkaže razumevanje do teh, ki tako razmišljajo. Veseli se, ker bodo na boljšem ti, ki se bodo preselili v Slovenijo in tudi Slovenija bo pridobila, a to bo problem za slovensko skupnost, ker o odhodu razmišljajo mladi, ki so na vrsti za prevzem odgovornosti v skupnosti.

Misel Milana Komarja živi še danes

Jure Komar se je rodil leta 1960 v Argentini. Poročen je s Slovenko, tudi njegova zdaj že odrasla otroka govorita slovensko. Vključen je v slovenski dom v Karapačaju, kjer je bil dva mandata tudi predsednik. Njegova starša sta leta 1948 emigrirala iz Slovenije, da bi se izognila komunističnemu pregonu. Njegov oče je ugledni filozof Milan Komar. V Buenos Airesu je začel delati v steklarni, nekega dne na avtobusu pa ga je nekdo opazil, da bere knjigo v grščini. To je bil začetek nove poti. Začel je poučevati latinščino in grščino. Bil je pri začetkih katoliške univerze v Argentini. Za slovensko skupnost je pripravljal filozofske tečaje. Nikoli ni napisal nobene knjige, a njegovi učenci in slušatelji so iz posnetkov predavanj naredili knjige in skripte. V času komunističnega režima so bili vsi njegovi zapisi v Sloveniji prepovedani; prvič so bili objavljeni šele v začetku devetdesetih let. Njegova misel tako živi naprej. Milan Komar - letos je stota obletnica rojstva in 15. obletnica smrti – je le nekaj tednov pred odhodom s tega sveta prejel naziv častnega senatorja Univerze v Ljubljani, pred tem še od Cerkve na Slovenskem. Na njegovo željo je pokopan na ljubljanskih Žalah.