Vmesne volitve v ZDA lahko omejijo Trumpovo politiko, zunanji odnos pa ostaja negotov

Politika 20. 10. 2026, 10:24 Alen Salihović

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj sta politolog dr. Bogomil Ferfila in diplomat dr. Božo Cerar govorila o ameriških vmesnih volitvah, posledicah dogovora o ruskem dizlu, vojni v Ukrajini in protestih v Franciji. Ocenila sta, da bi lahko rezultat volitev otežil delo predsednika Donalda Trumpa, vendar ne bi nujno prinesel velikega zasuka v ameriški zunanji politiki.

Če bodo demokrati na vmesnih volitvah 3. novembra prevzeli večino v predstavniškem domu ali senatu, bo Trumpova administracija težje uresničevala svoj program. Božo Cerar je pojasnil, da predstavniški dom odloča o proračunu in lahko sproža preiskave, senat pa potrjuje imenovanja v administraciji in sodstvu. Ob morebitni izgubi večine bi imel predsednik manj manevrskega prostora, čeprav je že zdaj pogosto posegal po izvršnih odlokih.

Ferfila je kot ključni temi kampanje izpostavil gospodarstvo in življenjske stroške, zlasti visoke cene energentov. Opozoril je tudi na nizko podporo Trumpu. Po njegovem povzetku napovedi naj bi demokrati imeli veliko možnosti za osvojitev predstavniškega doma, izid v senatu pa naj bi bil bolj negotov.

Dogovor o dizlu odpira vprašanja za Evropo in Ukrajino

Sogovornika sta razpravljala tudi o dogovoru glede dobave ruskega dizla. Cerar je menil, da je poteza povezana z nezadovoljstvom ameriških volivcev zaradi cen energentov in da bi lahko imela predvsem politični učinek. Ocenil je, da dobave ne bodo nujno hitro vplivale na cene, medtem ko lahko dogovor dodatno obremeni odnose z evropskimi zavezniki in Ukrajino.

Ferfila je dogovarjanje z Rusijo videl kot del širših prizadevanj za ohranjanje stikov med velikimi silami. Cerar pa je opozoril, da se lahko interesi ZDA in Rusije ob takih dogovorih razhajajo z interesi Ukrajine in Evrope. Po njegovem bi morale evropske države zato okrepiti lastno sposobnost ukrepanja in poenotiti stališča.

Evropa pred vprašanjem večje samostojnosti

Cerar je ocenil, da sprememba razmerij v kongresu sama po sebi verjetno ne bi bistveno preusmerila Trumpove zunanje politike, saj ima predsednik na tem področju precej pooblastil. Vendar bi lahko kongres z nadzorom nad proračunom vplival na financiranje ameriške prisotnosti v Evropi in pomoči Ukrajini.

Oba gosta sta opozorila tudi na razhajanja znotraj Evropske unije. Po Cerarjevem mnenju različna stališča članic do Rusije, Ukrajine in ZDA otežujejo skupno ukrepanje. V razpravi se je odprlo tudi vprašanje, ali bi morala Unija pri nekaterih zunanjepolitičnih odločitvah pogosteje odločati s kvalificirano večino namesto s soglasjem.

Protesti v Franciji: prisluhniti zahtevam in ustaviti nasilje

Gosta sta se dotaknila tudi protestov v Franciji, kjer so se nezadovoljstvo zaradi življenjskih stroškov in razmer v šolstvu prepletli z nasiljem in vandalizmom. Cerar je poudaril, da je treba razlikovati med legitimnimi zahtevami protestnikov in nasiljem, ki ga ni mogoče opravičevati. Ocenil je, da bi se lahko podobni protesti zaradi draginje in nezadovoljstva z javnimi storitvami pojavili tudi drugod po Evropi.

Ferfila je opozoril še na vprašanja priseljevanja in vključevanja v družbo. Cerar pa je poudaril, da bodo morale oblasti poiskati politične rešitve za težave, ki so ljudi pripeljale na ulice, ter hkrati preprečiti širjenje nasilja.

Sogovornika sta tako razpravo povezala z vprašanjem zaupanja v politične ustanove: v ZDA bodo volivci presojali Trumpovo politiko, v Evropi pa se bodo vlade morale odzvati na gospodarske in družbene stiske, obenem pa iskati večjo povezanost pri soočanju z mednarodnimi krizami.