Stockholmska deklaracija: ostro svarilo Evropski komisiji in voditeljem EU

Kmetijstvo 18. 10. 2026, 10:45 Robert Božič

Evropa si v tem kritičnem trenutku ne more privoščiti strateške napake. To je osrednje sporočilo več kot 400 predstavnikov evropskih kmetov in kmetijskih zadrug, ki so se na 12. kongresu evropskih kmetov v Stockholmu zavzeli za ohranitev močne, skupne in ustrezno financirane evropske kmetijske politike. Njihovo opozorilo je jasno: brez trdnih kmetijskih temeljev ni prehranske varnosti, strateške neodvisnosti in dolgoročne stabilnosti Evrope.

Med 14. in 16. oktobrom je v Stockholmu potekal 12. kongres evropskih kmetov, ki ga vsaki dve leti organizira Copa-Cogeca, krovno združenje evropskih kmetijskih organizacij in kmetijskih zadrug. Tokrat je kongres gostila Švedska kmetijska federacija, več kot 400 predstavnikov kmetov in zadrug iz vse Evropske unije pa je v času vse večje negotovosti opozorilo, da se evropsko kmetijstvo približuje kritični točki.

Kmetijski sektor se spoprijema z vse globljo krizo, ki jo zaznamujejo nizke odkupne cene številnih kmetijskih pridelkov, naraščajoči stroški energije, gnojil in drugih proizvodnih sredstev ter vse večja tržna negotovost. Hkrati so kmetije pod vse močnejšim pritiskom zaradi posledic podnebnih sprememb in vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov.

Letošnji kongres je zato potekal v posebej napetem ozračju. Uničujoči vremenski pojavi minulega poletja so znova razkrili ranljivost evropske kmetijske proizvodnje, medtem ko vojne, trgovinske napetosti in naraščajoča geopolitična nestabilnost pretresajo svetovne trge ter povečujejo gospodarski pritisk na kmetije in kmetijske zadruge.

Ob vsem tem ostaja prihodnja usmeritev evropske kmetijske politike nejasna, predlogi za njeno reformo pa so po oceni kmetijskih organizacij daleč od sprejemljivih.

Evropski kmetje zavračajo slabljenje skupne kmetijske politike

Udeleženci kongresa so v Stockholmu jasno opozorili, da Evropska komisija ne upošteva njihovih zahtev po močni, resnično skupni in ustrezno financirani skupni kmetijski politiki (SKP). Rdeča nit srečanja je bila zato odločna zavrnitev predlogov Evropske komisije za prihodnjo ureditev in financiranje kmetijstva.

»Sedanji predlogi za prihodnji proračun EU in skupno kmetijsko politiko ogrožajo obseg sredstev, skupni značaj in predvidljivost evropske kmetijske politike, in to ravno v času, ko kmetje najbolj potrebujemo stabilnost in jasno dolgoročno perspektivo,« je bilo eno ključnih sporočil kongresa.

Ob njegovem zaključku so predstavniki evropskih kmetov in zadrug sprejeli Stockholmsko deklaracijo, skupni politični poziv evropskim voditeljem, naj prepoznajo resnost razmer in sprejmejo odločne strateške odločitve za prihodnost evropskega kmetijstva.

Deklaracija opozarja, da predlogi prihodnjega večletnega finančnega okvira EU in reforme SKP ne ogrožajo le stabilnosti kmetijskega sektorja, temveč tudi eno temeljnih skupnih politik Evropske unije.

Posebej odločno nasprotujejo njenemu postopnemu razgrajevanju in prenosu odločanja na nacionalno raven, saj bi to povečalo razlike med državami članicami ter ogrozilo enake konkurenčne pogoje na skupnem evropskem trgu.

Brez kmetijstva ni evropske varnosti in strateške neodvisnosti

Eno osrednjih sporočil Stockholmske deklaracije je, da prehranska varnost ni zgolj gospodarsko vprašanje, temveč temelj evropske suverenosti, stabilnosti in varnosti.
V času naraščajočih geopolitičnih tveganj mora biti kmetijstvo prepoznano kot eden ključnih stebrov evropske varnosti in obrambe. Kmetje in kmetijske zadruge namreč niso le proizvajalci hrane, krme, energije in surovin, temveč tudi varuhi podeželskega prostora, naravnih virov in življenjske moči podeželskih skupnosti.

Evropske kmetijske organizacije zato opozarjajo, da si Evropa ne more privoščiti krepitve svoje obrambne sposobnosti in strateške neodvisnosti ob hkratnem slabljenju lastnih prehranskih in kmetijskih temeljev.

Braniti skupno kmetijsko politiko danes pomeni braniti tudi prihodnost Evrope.

Proračun SKP mora najmanj ohraniti sedanjo vrednost

Kmetijske organizacije v deklaraciji odločno zahtevajo zaščito skupne kmetijske politike in njenega proračuna. Sredstva za kmetijstvo morajo ostati najmanj na sedanji ravni, pri čemer je treba njihovo višino ustrezno prilagoditi inflaciji.

Opozarjajo, da morebitni dodatni finančni viri iz drugih evropskih skladov ali nacionalnih načrtov ne morejo nadomestiti stabilnega, namenskega in ustrezno financiranega proračuna SKP.

Prav tako nasprotujejo rešitvam, ki bi financiranje kmetijstva vse bolj podrejale nacionalnim proračunskim prednostnim nalogam in tekmovanju med različnimi sektorji.
Za prihodnost evropskega kmetijstva je po njihovem prepričanju ključna predvidljivost. Kmetje in zadruge namreč ne morejo načrtovati večletnih naložb, če ne vedo, kakšna podpora jim bo na voljo in pod kakšnimi pogoji.

Kmetijstvo mora postati temelj evropske konkurenčnosti

Stockholmska deklaracija poziva tudi k prepoznavanju kmetijstva kot strateškega sektorja evropskega gospodarstva in enega temeljev njegove konkurenčnosti.
Evropski kmetje zahtevajo močnejše in bolje delujoče kmetijske trge, učinkovite krizne instrumente ter več možnosti za vlaganja v inovacije, digitalizacijo, umetno inteligenco, vodno infrastrukturo, razogljičenje in bioekonomijo.

Hkrati opozarjajo, da mora prihodnja kmetijska politika upoštevati veliko raznolikost evropskega kmetijstva, različne naravne in proizvodne razmere ter gospodarske značilnosti posameznih regij.

Zato nasprotujejo enotnim, togim rešitvam za vse kmetije, obveznemu omejevanju najvišjih zneskov podpor in njihovemu postopnemu zniževanju glede na velikost upravičenca. Zahtevajo tudi resnično administrativno poenostavitev SKP, manj birokracije in več pravne ter finančne predvidljivosti.

Posebno pozornost namenjajo generacijski prenovi, saj brez jasne dolgoročne perspektive in stabilnih pogojev za gospodarjenje mladi ne bodo pripravljeni prevzemati kmetij.

So opozorila evropskih kmetov naletela na gluha ušesa?

Sporočilo več kot 400 predstavnikov evropskih kmetov in zadrug je bilo nedvoumno: Evropa si v tem kritičnem trenutku ne more privoščiti strateške napake, ki bi trajno oslabila njeno sposobnost pridelave hrane.

Toda vprašanje je, ali so evropski politični voditelji ta opozorila sploh pripravljeni slišati.

Medtem ko so kmetje v Stockholmu zahtevali jasna zagotovila o prihodnjem financiranju SKP, politične razprave o prihodnjem večletnem proračunu EU še niso prinesle odgovorov, ki bi evropskemu kmetijstvu zagotovili zahtevano stabilnost.

Čeprav evropski voditelji vse pogosteje poudarjajo pomen strateške neodvisnosti, varnosti in odpornosti Evropske unije, ostaja vprašanje, ali bodo ta načela uveljavili tudi pri financiranju kmetijstva.

Še posebej zaskrbljujoče so ocene o mogočem občutnem zmanjšanju sredstev za skupno kmetijsko politiko v prihodnjem finančnem obdobju.

Grozi evropskemu kmetijstvu kar 30-odstotno zmanjšanje sredstev?

Nekdanji evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski opozarja, da bi se po njegovih izračunih letna sredstva za skupno kmetijsko politiko EU v obdobju 2028–2034 lahko zmanjšala za približno 30 odstotkov.

Evropska komisija ob tem izpostavlja možnost dodatnega financiranja kmetijstva iz širših nacionalnih in regionalnih načrtov, vendar končni obseg teh sredstev še ni zagotovljen.

Pri tem je pomembno poudariti, da Wojciechowskijeva ocena 30-odstotnega zmanjšanja ne vključuje dodatne izgube kupne moči zaradi inflacije. Realno zmanjšanje vrednosti sredstev, namenjenih kmetijstvu, bi bilo lahko zato še občutnejše.

Prav v tem je eno osrednjih protislovij sedanjih evropskih razprav: na eni strani vse glasnejše politično poudarjanje prehranske varnosti in strateške neodvisnosti, na drugi pa predlogi, ki po ocenah kmetijskih organizacij ogrožajo finančne temelje evropskega kmetijstva.

Stockholmska deklaracija zato ni zgolj še eno opozorilo kmetijskih organizacij, temveč poziv k odločitvi, kakšno Evropo želimo v prihodnjih desetletjih: takšno, ki bo sposobna sama zagotavljati hrano svojim prebivalcem, ali takšno, ki bo zaradi kratkoročnih proračunskih odločitev vse bolj odvisna od drugih.

Celotno besedilo Stockholmske deklaracije v slovenskem prevodu si lahko preberete tukaj.