Robert Božič
Boštjan Smole
Marta Jerebič
Nuncij Jean-Marie Speich (foto: Rok Mihevc)
Nuncij Jean-Marie Speich | (foto: Rok Mihevc)

Apostolski nuncij: Politične stranke so primorane opustiti bahaško tekmovalnost

05.02.2021, 14:57 Petra Stopar

Zaradi trenutnih zdravstvenih razmer je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor prvič v virtualni obliki gostil tradicionalno ponovoletno srečanje diplomatskega zbora. Veleposlanike, akreditirane v Sloveniji, sta poleg Pahorja nagovorila tudi predsednik vlade Janez Janša ter apostolski nuncij in doajen diplomatskega zbora Jean-Marie Speich.

Nuncij je leto 2020 označil za »zelo pomembno in nenavadno«, saj nas je pandemija »presenetila, porušila naše načrte in nas pahnila v globalno epohalno krizo brez primere«. Po nuncijevih besedah se je slovenska vlada za omejevanje širjenja epidemije »trudila po svojih najboljših močeh«. Spomnil je, da poleg zdravstvene krize ne smemo pozabiti na prehransko, okoljsko, gospodarsko in družbeno krizo. Poudaril je tudi pomen skrbi za družine.

V nadaljevanju objavljamo nuncijev celotni nagovor ...

Spoštovani gospod predsednik Republike Slovenije,
vaša ekscelenca predsednik vlade,
vaša ekscelenca minister za zunanje zadeve,
spoštovani člani vlade,
dragi kolegi, člani diplomatskega zbora,
spoštovane gospe in gospodje,

kot doajenu diplomatskega zbora, akreditiranemu v Republiki Sloveniji, mi je v veliko čast, da lahko v začetku letošnjega leta 2021 zaželim vse najboljše vam, gospod predsednik, slovenski vladi in s tem vsem državljankam in državljanom Slovenije. Leto 2020 je bilo zelo pomembno in nenavadno, zaznamovano s hitrim in neizprosnim širjenjem bolezni covid-19, ki je Slovenijo in vse človeštvo postavilo pred preizkušnjo. Pandemija nas je presenetila, porušila naše načrte in nas pahnila v globalno, epohalno krizo brez primere. Sredi tehnološke in menedžerske evforije smo ugotovili, da so vse države ter da smo mi sami družbeno in tehnično nepripravljeni na širjenje okužbe: njen vpliv je bilo težko prepoznati in priznati. Zdaj si prizadevamo omejiti njeno širjenje, najti rešitve in cepivo. Slovenska vlada se je trudila po svojih najboljših močeh. Na začetku krize je bila v veliko pomoč pri vračanju tujih državljanov iz Slovenije v njihovo domovino. Nekateri moji kolegi so se konec marca zahvalili slovenskim oblastem, zdravstvenim delavcem in vsem slovenskim državljanom, da so poskrbeli za državljane njihovih držav, ki živijo v Sloveniji, pri čemer so dodali, da so za slovenske državljane v svojih državah poskrbeli najbolje, kar so lahko. Bolezen covid-19 nam je dala priložnost, da vzajemnosti damo nov, človeški obraz.

Spopadamo se z zdravstveno krizo, toda obenem ne smemo pozabiti na obstoječo prehransko krizo. Glede na zadnje poročilo o stanju prehranske preskrbljenosti in prehrane v svetu, ki so ga lani julija objavile agencije Združenih narodov, delujoče na področju prehrane, je bilo podhranjenih skoraj 690 milijonov ljudi, število pa še narašča. Vzrokov je več in so deloma odvisni od neenakomerne porazdelitve zemeljskih dobrin. Mednje sodijo tudi pomanjkanje naložb v kmetijstvo, povečanje izgub hrane in odpadkov ter širjenje konfliktov na različnih območjih našega planeta. Vse to še poslabšujejo podnebne spremembe, ki so še posebej prizadele male podeželske pridelovalce ne samo v oddaljenih državah, ampak tudi v vsaki od naših držav, in ogroženost biotske raznovrstnosti, zaradi česar je človeštvo izpostavljeno naravnim nesrečam, tako da lahko govorimo o svetovni okoljski krizi.

Poleg tega sta tu še gospodarska in družbena kriza po pandemiji koronavirusa. Pandemija ima še naprej pomembne gospodarske posledice s precejšnjimi učinki na trg dela. Razkrila in povečala je mnoge ranljivosti in krivice. Ko gre za vpliv na zdravje, virus ne dela razlik. Številne družine v Sloveniji in v drugih državah so ogrožene zaradi gospodarske nestabilnosti ter družbenih in psiholoških težav. V naši družbi je družina prostor, kjer skrbimo drug za drugega; daje nam upanje in nudi varnost. Leta 2021 bo veliko družin potrebovalo našo pomoč in pripravljeni moramo biti pomagati. V svetu dela so najhuje in najbolj kruto prizadeti tisti, ki so v najbolj neugodnem položaju in najbolj ranljivi. Vlade in politične stranke so primorane najti konkretne rešitve in opustiti bahaško tekmovalnost, ki izvira iz nekega drugega časa.

Med zdajšnjo pandemijo so bile državne meje zaprte, iskali smo rešitve na državni in svetovni ravni kot odgovor na vprašanje, kako naprej. V teh težkih okoliščinah je diplomatski zbor z zadovoljstvom ugotovil, da se je slovenska diplomacija uspešno spoprijela s temi izzivi ter dobiva nov in zelo zanimiv zagon. Zdi se, da je slovenska diplomacija vidna povsod. Diplomatski zbor pozdravlja prizadevanja za spodbujanje stikov in dialoga s sosednjimi državami ter za poglabljanje odnosov z neevropskimi državami, na primer Latinske Amerike in Afrike, s sodelovanjem na številnih večstranskih srečanjih. Diplomatski zbor se je seznanil z željo Slovenije, da bi jo obravnavali kot odgovorno zaveznico in konstruktivnega partnerja. Diplomatski zbor želi, da Slovenija še naprej poglablja dvostranske in večstranske odnose, ki bogatijo legitimne državne interese in prispevajo k razvoju mednarodne skupnosti, ki spodbuja mir, spokojnost in svobodo. Diplomatski zbor z zadovoljstvom ugotavlja, da Slovenija praznuje dan slovenske diplomacije na dan, ko obeležuje včlanitev v Organizacijo združenih narodov. Slovenija je s tem vstopila v svet diplomacije, nato pa v sorazmerno kratkem času postala članica EU in NATO ter nekaj let kasneje članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Letošnje leto bo za Slovenijo pomembno: praznovanje in obeležitev 30. obletnice plebiscita, ki je bil pomembna prelomnica na poti k neodvisnosti države. Diplomatski zbor bo z veseljem del tega pomembnega dogodka v življenju vaše države. Proslave bodo letos seveda potekale tudi na ravni Evropske unije ter v državah, ki so nastale po razpadu Jugoslavije in ki jih s Slovenijo vežejo številna skupna prizadevanja. Spodbujanje sprave in povezanosti je dobro. Slovenija je postala vzor demokracije in blaginje. V drugi polovici letošnjega leta bo vaša država že drugič predsedovala Svetu EU. Prvič, leta 2008, je bila uspešna. Diplomatski zbor se zelo veseli slovenskih predlogov in prednostnih nalog. Pandemija je prinesla nujno potrebo po enotnosti med narodi, političnimi strankami in državljani. Vsi smo se morali naučiti dati politične razlike na stran in stopiti skupaj pri zaščiti človeških življenj. Upajmo, da bo ta duh preživel in da se bomo skupaj spoprijeli z drugimi izzivi tretjega desetletja tega stoletja.

Dovolite mi, gospod predsednik, da ob koncu čestitam Sloveniji za dvojno zmago v kolesarstvu, ko smo lahko prvič slišali slovensko himno na Elizejskih poljanah, in za velike kajakaške in smučarske dosežke, ter da poudarim, da ste Slovenci športni narod. Iskreno upamo, da bodo slovenske športnice in športniki poskrbeli, da bo ugled države še naprej velik in da ne bodo samo uspešno tekmovali, ampak bodo tudi dobre ambasadorke in ambasadorji vrednot, ki jih prinašajo prihodnje preložene olimpijske igre. Da bo seznam popoln, je treba omeniti še eno področje: gastronomijo. Po izdaji prvega vodnika Gault in Millau, posvečenega Sloveniji, leta 2019 je Michelinov vodnik izrazil priznanje slovenski gastronomiji leta 2020, s tem ko je podelil eni restavraciji dve zvezdici in petim eno zvezdico. Ker je gastronomija doživela eno najtežjih let v svoji zgodovini, so te zgodbe o uspehu žarek upanja za okrevanje leta 2021.

Gospod predsednik, v imenu diplomatskega zbora, akreditiranega v Republiki Sloveniji, vam ob novem letu znova izrekam najboljše želje za blaginjo nas vseh. Naj letošnje leto 2021 državljankam in državljanom Slovenije prinese spravo in mir, blaginjo in srečo ter okrepi prijateljske vezi, ki povezujejo naše raznolike države. Hvala.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Novice

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Papež Frančišek (photo: Michael Ehrmann / Cathopic) Papež Frančišek (photo: Michael Ehrmann / Cathopic)

Papež se pripravlja na zgodovinski obisk

Papež Frančišek bo ta konec tedna kot prvi papež v zgodovini obiskal Irak. Potovanje je leta 2000 poskušal izvesti že sveti Janez Pavel II., a mu zaradi političnih okoliščin ni uspelo uresničiti ...

p. Branko Cestnik (photo: Izidor Šček) p. Branko Cestnik (photo: Izidor Šček)

Kakšni so obeti za praznovanje velike noči?

Kot kaže nam gre v epidemiji počasi, počasi na bolje. Kako bo to vplivalo na večje odprtje cerkva in tudi praznovanje velike noči, smo v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«, govorili s p. ...

O avtorju