Novi nadškof v Smirni. | (foto: Romarski urad Brezje)
Ko sem ležal na tleh, se mi je pretakalo skoraj celo življenje.
Svet Silvestra Sadar
Vtisi ob posvečenju novega izmirskega nadškofa metropolita Martina Kmetca le nekaj ur po dogodku.
Maša se je začela z dve-urnim zamikom, a ne v stolnici, saj jo je pred časom poškodoval potres. In o čem je novi nadškof razmišljal med liturgično držo ležanja na tleh?
»Ko sem ležal na tleh, se mi je pretakalo skoraj celo življenje ... Šlo je za izročitev Bogu: vsega, kar je bilo, kar sem živel in kar me čaka.«
Ljudje se novega škofa spominjamo kot duhovnega človeka, pa ne leto, pravi njegov sobrat Milan Kos, ki ga že dolgo pozna in ki ga je kot provincial pogosto obiskoval. Kakšen bo torej novi izmirski nadškof po njegovem mnenju?
»Lahko rečem, da bo pater Martin Kmetec škof, kakršen mora biti v današnjem času, kakor tudi papež Frančišek vedno znova poudarja: preprost in skromen; sobrat se vedno posveča revnim in preprostim ljudem, ki potrebujejo pomoč.«
Škof posvečevalec in tamkajšnji apostolski nuncij msgr. Paul Russel o tem, kakšen naj bo danes pastir, služabnik, tudi škof: »Pomembne so tri stvari: zvestoba poklicu, preudarnost in dobrota.«
Kako pa imenovanje in zdajšnje posvečenje sobrata doživlja slovensko bratstvo? Milan Kos:
»Po eni strani smo se tega veselili, po drugi strani pa bili zaskrbljeni. Nekako sem čutil, da vsi bratje čutijo odgovornost, da za njega molijo, prosijo, da bi resnično kot naslednik svetega Polikarpa odgovorno opravljal svojo službo škofa.«
Slovesnosti se je udeležil tudi veleposlanik v Turčiji Primož Šeligo. Igor Salmič ob tem pravi: »Udeležba slovenskega veleposlanika je zelo lepa gesta s strani naše države.«
Novega škofa Martina Kmetca se je dotaknil tudi obisk rojakov iz domovine. Poleg imenovanih je bil tam tudi frančiškan Robert Bahčič in ptujsko podlehniški moški kvartet, Peter Feguš, Janez Feguš, Maks Feguš in Dušan Winkler, ki je košček domovine med mašo prinesel s slovenskimi cerkvenimi pesmimi: »Zelo sem vesel, da je prišel brat Igor, da so prišli pevci iz Slovenije. Bil sem zelo počaščen in ne samo to. Čutil sem veliko podporo.«
Glavni posvečevalec je bil apostolski nuncij v Turčiji, Turkmenistanu in Azerbajdžanu Paul Russell, soposvečevalca pa apostólski administrator in Kmetčev predhodnik v Izmirju, Lorenzo Piretto, ter kaldejski nadškof Ramzi Garmo.
Na posvečenju tudi nekaj slovenskih duhovnikov in pevski kvartet.
Novoposvečeni je v središče svojega škofovskega grba postavil križ, ki spominja na grb mesta Ptuj, od koder prihaja. Krasijo ga še zvezda, simbol Marije, prebodeni Jezusova in Frančiškova roka, srce v plamenih, simbol škofa in mučenca Polikarpa iz drugega stoletja ter krstilnica iz bazilike, kjer je v 4. stoletju potekal efeški koncil.
»Mislim, da to pomeni tudi univerzalnost Cerkve. Cerkev se je zmožna utelesiti se vseh kulturah.«
Napis na grbu in hkrati škofovsko geslo se glasi »Evangelij, naše upanje«.
»To pomeni, da je Cerkev rojena iz oznanjevanja, iz vere tistih ki so sprejeli Kristusa mrtvega in vstalega. To je tudi upanje za Cerkev: če bomo zvesti temu oznanilu, bo potem tudi to oznanilo upanja dalo Cerkvi novo moč in upanje, pa tudi vsem, ki bodo resnico o Kristusu sprejeli«.
Na slovesnosti so prebrali dokument, s katerim je 8. decembra papež Frančišek Martina Kmetca imenoval na funkcijo novega izmirskega nadškofa metropolita.
Med Slovenci so bili na posvečenju tudi minorit Milan Kos, frančiškan Robert Bahčič ter ptujsko podlehniški moški kvartet, ki je sodeloval pri bogoslužju.
Stolna Cerkev izmirske nadškofije je posvečena Janezu Evangelistu, ki v Knjigi razodetja med sedmimi cerkvami v Aziji pozdravlja tudi tisto v Smirni – zdajšnjem Izmirju.
Naš rojak Martin Kmetec je misijonar že trideset let, doktoriral je na temo islamizma v Turčiji. Poleg maternega jezika govori še hrvaško, angleško, francosko, italijansko, arabsko in turško. Ostale podrobnosti posvečenja in vtise slovenskih udeležencev vam bomo predstavili v jutrišnjem Utripu dneva.
