Novoletne zaobljube niso »kar nekaj«

Svetovalnica 05. 01. 2021, 11:56 Nataša Ličen

Želja po osebnostni rasti je v nas, to nas spremlja od nekdaj. Vemo, da so že starodavna ljudstva v prehodu iz enega v drugo leto, imeli čas za evalvacijo, za refleksijo in čas za načrtovanje in za upanje, to so bistvene prvine človeškega razmišljanja.

V sodobnem času se je koncept novoletnih zaobljub nekoliko »skomercializiral« in izrodil. Zato marsikdo enostavno zamahne z roko in reče, to je kar nekaj, jaz se tega ne grem.

Želja po napredku, po osebnostnem razvoju in rasti, je pomembna in novo leto je ena takšnih prelomnic.
»Raziskave so pokazale, da bistveno več odločitev za spremembe, ki so bile sprejete ob novem letu dejansko zaživi, kot pa neke odločitve za spremembo, ki jih naredimo ob nekih arbitrarnih datumih. Zato lahko gledamo na novo leto kot na priložnost za uresničitev želja po napredku. Res pa je tudi to, da ni dobro, če si postavljamo pretirane cilje. Ostanimo stvarni, osredotočimo se na nekaj sprememb, ne na veliko in ostanimo povezani s tistim, kar je za nas bistveno.«
Spoznanje, da nekaj zmoremo narediti drugače, osrečuje.
Ko se prazniki ne skladajo z našimi pričakovanji, lahko doživimo veliko stisko. Če vztrajamo pri predstavah in nismo pripravljeni na spremembe, so lahko prazniki najbolj čustveno zahteven in naporen čas.

Zaradi osebnostne rasti, da smo vedno boljši, lahko gradimo pozitivno samopodobo. Še pomembneje pa je, da nas osebnostna rast usposablja za premagovanje izzivov in kriz.

»Prazniki so pomemben del leta. So čas, ki si ga vzamemo za pogled vase in za veselje ob vsem dobrem, kar nam je dano. Je čas, ko smo bolj povezani. Vsakdanjik nas oddaljuje, vsak je vpet v svoje projekte, praznik pa je čas, ko se lahko povežemo na globljem nivoju.«

Praznične rituale ob spoštovanju korenin tudi prilagajamo živemu življenju, ki se dogaja v nas in okrog nas
»Pogosto pridemo iz družine z določenimi predstavami in tradicionalnimi vzorci, kako naj bi prazniki izgledali. Ko se srečata dva iz različnih družin, potem oblikujeta svoje lastne navade. To je izziv, razpeti smo med tradicionalnimi predstavami in med tem, kar sodobna družba ali naša nova družina postavlja pred nas. Pomembno je, da smo na eni strani zvesti spoštovanju tradicije, po drugi strani pa tudi odprti za spremembe, ki jih prinaša čas, odraščajoči otroci, saj so spremembe naša življenjska stalnica.«
Katera sprememba je dovolj majhna, da jo zmorem narediti danes? Kaj lahko naredim zdaj?

Najtežje se je znajti med množico idej in predstav, kaj bi bilo dobro izboljšati.

»Dober kompas so naše vrednote. Kaj nam je pomembno in zakaj je vredno nekaj spremeniti? Težko se odločimo ali uresničimo spremembo, recimo da bomo manj »jezljivi«, če v tem ne vidimo globljega smisla. Ko se določamo je vedno dobro vedeti, kaj nam je pomembno in jasno videti, zakaj bi bilo dobro nekaj spremeniti, takrat imamo dobre možnosti, da se bo sprememba uresničila. Začeti je treba z majhnimi koraki, ljudje nismo sposobni narediti velikih, drastičnih sprememb, ki bi bile dolgoročno vzdržne, mnogo bolje uresničujemo postopne, majhne spremembe.»