Kaj mi zadiši?

Mladoskop | 20.11.2020, 22:00 Nataša Ličen

Ob Dnevu slovenske hrane smo k pogovoru povabili profesorico Katarino Smole, z Višje strokovne šole Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana. O prehrani imamo nič koliko raziskav, še več diet, priporočil, mnenj in prepričanj. Kaj jemati resno in katere od mnogih prehranskih smernic so tiste, ki dokazano prinašajo koristi?

S kakovostjo živil, po katerih posegamo in jih zaužijemo, bi se moral prav vsak bolj ukvarjati.

»Prehranjevanje je zelo pomembno, oziroma velik pomen bi morali dati načinu prehranjevanja in kakovosti živil, ki jih zaužijemo«, je dejala Katarina Smole in dodala: »Ritem in kultura prehranjevanja, od tega kaj zaužijemo in na kakšen način, sta dejstvi, s katerima bi se morali nujno soočati ob prehrani.« Strokovnjaki so na eni strani tisti, ki dajejo smernice o načinih prehranjevanja, toda: »Vsak človek mora sam začutiti, kaj mu bolj paše, bolj zadiši in seveda še enkrat, kakovost živil je tista, s katero bi se moral vsak bolj ukvarjati.«

Si v mladosti res lahko privoščimo več?
»Morda. Ljudje se fizično razlikujemo, ob tem pa imamo ob različnih obdobjih življenja tudi različne potrebe. Ko smo bolj aktivni, je treba temu prilagoditi tudi prehrano. S prehrano se je skratka treba ukvarjati.« Vse stvari, ki so toksične ali neugodne za naš organizem, se nalagajo. To se nikoli ne pozna v enem dnevu ali mesecu, govorimo o letih. Mlad organizem je seveda sposoben več presnoviti, a hkrati se to pozneje tudi nekje pozna. »Absolutno je treba tudi mladostniku predstaviti, kakšni so načini prehranjevanja in mu ne prepovedati vsega, ker tisto je po navadi najslajše. Skratka, z eno mero zavedanja.«

Okusi, vonji in oglasna sporočila so še vedno tisti, ki vlečejo. Mladi rečejo, ah, zdaj si privoščimo, za odtegovanje bo še čas.

Družba rada kuha, ker je to tudi del sprostitve
»Zajtrk je zelo pomemben. Začeti dan s kakovostnim obrokom. Ne smemo izpuščati tudi ostalih štirih. Dan slovenske hrane ima več pomenov, med drugim tudi ohranjanje delovnih mest, trajnostno gospodarjenje in podobno. V prvi vrsti pa seveda zavedanje, koliko več hranil ima jabolko iz sosedovega vrta od tistega iz daljnega sveta, ki je, tudi običajno prezgodaj obrano, zorelo na več tisoč kilometrski poti.«

Izziv je kakršnokoli raziskovanje
»Osnova kulture prehranjevanja je doživetje v vseh senzoričnih aspektih, ki nam jih hrana da. Hrano je treba lepo pripraviti in si vzeti čas zanjo. To so stvari, ki nam jih lahko po gostilnah pripravi drug, tako se lahko bolj posvetimo uživanju ob jedeh. Tudi Slovenci se znamo prepustiti jedem in imamo sistem restavracij, od izbora, ponudbe, do strežbe, na visokem nivoju.«

Če izpuščamo obroke, običajno pri naslednjem pojemo preveč in prehitro.

Če ne jemo vsega, če naša hrana ni raznovrstna, se je treba s prehrano še toliko bolj ukvarjati.
»Stara teorija, ki drži, pravi, da imajo živila živalskega izvora veliko biološko vrednost in so za nas najbolj izkoristljiva. Iz posameznih sestavin, ki jih zaužijemo, telo sintetizira sebi lastne snovi, ki jih nujno potrebuje, to so encimi, hormoni in tako naprej.« Hrana je in naj bo obred, priprava in umirjeno uživanje, če med tednom ne gre, pa absolutno priporočljivo ob koncih tedna. Ne jejmo pred ekrani, ne med potjo ali v avtu. Ob jedi ne počnimo drugega, kot le jejmo. Pogovor je seveda dovoljen, še najbolje je pogovor o jedi. :-)