Vpliv na bolnišnice se bo pokazal šele po tednu ali štirinajstih dneh
Slovenija | 14.11.2020, 08:36 Alen Salihović
Razmere v slovenskih bolnišnicah zaradi covid bolnikov ostajajo zaskrbljujoče. Učinek novih ukrepov se bo v bolnišnicah poznal šele čez teden ali dva, pravi infektologinja dr. Mateja Logar. Ocenjuje, da tovrstno sprejemanje ukrepov ne bi bilo nujno, če bi se vsi v državi držali že sprejetih pravil.
Trend obolelosti s koronavirusom v 🇸🇮 na dan 13. 11. 2020 (00:00-24:00):
- Št. testiranj: 6675
- Št. pozitivnih: 1731
- Št. hospitaliziranih: 1224
- Št. oseb na intenzivni negi: 206
- Dnevno št. odpuščenih iz bolnišnice: 95
- Število umrlih: 41#OstaniZdrav@MinZdravje pic.twitter.com/3KghZwWMps— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) November 14, 2020
Posebej naporno je, ko morajo v intenzivno enoto. Lahko si lahko prestavljate, da je to za vsakega precejšen šok!
Število primerov sicer ne raste več eksponentno, še vedno pa je dnevi prirastek velik. »Tako, da bi z optimizmom govorili, da smo na varni strani epidemije vsekakor še zdaleč ni doseženo,« je povedala dr. Logarjeva, infektologinja s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC. Glede postelj je dejala, da so sicer nekaj teh pridobili z obnovo ene od stavb »tako, da ni treba za vsakega bolnika posebej razmišljati, kam ga bomo namestili medtem, ko je število postelj na intenzivnih enotah še zmeraj omejeno. Tukaj pa so še težave, saj je še vedno potrebno razmisliti, kdo to posteljo najbolj potrebuje in kdo lahko še nekaj časa brez škode ostane na navadnem oddelku«.
Delo v bolnišnici je po besedah infektologinje še vedno naporno, saj je veliko novih bolnikov. »Posebej naporno je, ko morajo v intenzivno enoto. Lahko si lahko prestavljate, da je to za vsakega precejšen šok, da so prestrašeni, da potrebujejo poleg same medicinske oskrbe tudi čas, da se z njimi pogovoriš, da jih pomiriš, da jim poveš, da jim bomo na vsak način pomagali. Tako, da tudi človeška komponenta je v tem primeru pomembna.«
Dokler ljudje sami ne bodo razumeli, da so oni tisti, ki lahko vplivajo na potek okužb, do takrat ukrepi ne bodo dobro učinkovali
Glede novih ukrepov in 14-dnevnega dodatnega umiranja države pa je dejala, da sprejetje tega ne bi bilo potrebno, če bi se ljudje držali že sprejetih pravil. »Dokler pa ljudje sami ne bodo razumeli, da so oni tisti, ki lahko vplivajo na potek okužb, in da tukaj ne gre za neke zunanje strukture, vlado, ki bi lahko preprečila epidemijo, do takrat ukrepi ne bodo dobro učinkovali.«
Številke umrlih se bodo še nekaj časa verjetno zviševale in ostale povišane tudi po tem, ko se bo stanje v splošni populaciji začelo umirjati.
Na vprašanje ali lahko v prihodnjih dneh in tednih še pričakujemo povečanje števila hospitaliziranih in tudi smrti je dr. Logarjeva spomnila, da se učinek ukrepov pozna teden ali dva po začetku izvajanja. »Vpliv na bolnišnice se bo pokazal šele po tednu ali štirinajstih dneh, še z malo večjim zamikom pa na intenzivnih enotah.« Dodaja še, da ko so ljudje v bolnišnicah je pot bolezni odvisna od njihovega splošnega stanja, pri večini na srečo poteka sorazmerno ugodno, nekaj pa jih žal umre. »Številke umrlih se bodo še nekaj časa verjetno zviševale in ostale povišane tudi po tem, ko se bo stanje v splošni populaciji začelo umirjati.«
🙏 za sodelovanje!
— Sledilnik COVID-19 (@sledilnik) November 14, 2020
Vas zanima, kako in koliko v resnici uporabljamo ukrepe? Nas tudi!
Skupaj z @MladiZdravniki smo pripravili anketo, kjer lahko v udobju anonimnosti opišete ne mnenje, ampak, kako ravnate.
Hvala za vsak odgovor, RT, share....! https://t.co/g6zLzzAUhs
Največ umrlih s covidom-19 starejših od 85 let
Od prve zabeležene smrti bolnika s covidom-19 sredi marca do danes je največ bolnikov umrlo v starostni skupini nad 85 let, sledijo tisti iz starostne skupine od 75 do 84 let. V oktobru je umrl tudi bolnik iz starostne skupine med 35 in 44 let. Dr. Logarjeva je pritrdila, da imajo pri soočanju z boleznijo covid-19 še vedno največ težav starejši. »Pri starejših je imunski sistem drugačen kot je v mladosti. Zato pokušamo zamejiti sam vstop virusa, saj je njegovo začetno delovanje pri starejših in tistih, ki imajo pridružene bolezni slabši. Pri starješih virus pridobi možnost, da se bolj namnoži, da ga je v telesu več in zaradi tega spet pride do neustreznega imunskega odziva na to veliko količino virusa«
Na vprašanje, kaj meni o tem, da bi lahko okuženi delali z okuženimi pa je odgovorila: »V kliničnem centru vztrajamo, da ko je nekdo okužen, tudi, če nima bolezenskih znakov, da ostane doma. Tukaj ne gre samo za to, da bi ta, ki je okužen in je brez simptomov delal z okuženimi bioniki, tukaj gre za to, da je ta, ki je okužen tudi s svojimi sodelavci na katere lahko prenese okužbo. Tako, da stanje pri nas v UKC je na srečo še vedno takšno, da lahko vsi, ki so okuženi ostanejo doma vsaj 10 dni, če ne razvijejo znakov okužbe.«