Martin Golob o izkušnjah rdeče cone, kulturi smrti in moči vere

Slovenija | 12.11.2020, 10:25 Rok Mihevc

»Če ne vidiš, ne moreš verjeti, kaj pomeni več smrti.« Tako svojo izkušnjo pogreba na Žalah v luči vedno višjih številk smrti zaradi covida-19 opisuje duhovnik Martin Golob. Želi ostati blizu ljudem, posebej bolnikom, ki jih obišče v domovih za starejše, da jih obhaja in mazili. Kako sprejeti kulturo smrti in zakaj smo jo postavili v ozadje, je Golob s člani Društva Blaž Potočnikova čitalnica spregovoril v posebnem virtualnem klepetu.

Narava in Bog nam postavljata ogledalo

Ko nam je šlo na videz dobro in smo živeli zelo mogočno, smo mislili, da imamo vse v rokah, da lahko človek z denarjem in močjo vse to uravnava, je povedal duhovnik Martin Golob v klepetu na spletni povezavi Zoom. »S silo in agresijo smo mnogokrat posegli v naravo in v človeka, posegali smo v svoje pravice... Danes smo v obdobju, ko nam narava in Bog postavljata neko ogledalo, da smo le šibki in zelo krhki.«

Smrt ima vedno dva obraza

Smrt spada v naše življenje in kot pravi, se je že srečal s primeri, ko so jo želeli odriniti od realnosti. A veren človek smrt sprejme kot prehod. »Do smrti moramo imeti spoštljiv odnos, biti moramo občutljivi do tistih, ki nekoga izgubi, ker je to le trenutek, ki tudi zaboli. Smrt ima vedno dva obraza. Eden je, ko se srečaš z ranami v sebi in ko se srečaš s tem, da ljubezen bližnjega ne moreš zadržati tukaj. Drugi obraz je obraz srečanje z večnim. Mislim, da bo to tudi ena šola za nas kot človeštvo, da ceniš življenje, spoštuješ zdravje, ljubiš sebe, bližnjega in Boga, se zahvaljuješ za vsak dan, saj nič ni samoumevnega, zato delaj kot da boš večno živel in moli kot da boš jutri umrl.«

Vsa zadeva nas še ni šokirala ali vzgojila

Na vprašanje, kako se je po njegovem mnenju spremenil odnos do sočloveka v tej epidemiji, iskreno pove, da zaenkrat nismo še čisto nič drugače začeli razmišljati. »Po prvem valu sem celo pričakoval, da bo kaj drugače, a ko so se zadeve sprostile, ko smo šli na dopuste, smo bili hitro na starih tirnicah in smo hitro pozabili na realnost koronavirusa. Zadeva nas ni šokirala ali vzgojila in se bojim, da je še vse zelo blago. Se govori o tem, da so ljudje v stiskah, da marsikdo nima službe in prihodkov, čuti se v zraku depresivno in težko vzdušje, a je še vedno premalo, da bi nas kot človeštvo obrnilo k hvaležnosti, spoštovanju in globlji ljubezni drug do drugega.«

Če kdaj potrebujemo vero, jo zdaj. Vse je nestabilno na tem svetu. Edino Bog je nekaj stabilnega, trdnega in v tem trenutku nobena joga, meditacija ali druga stvar ne more dati tistega, kar lahko v tem trenutku da Jezus Kristus. 

Vse teorije zarote so izguba časa

Kot pravi, se še vedno srečuje z mnogimi dvomi in teorijami zarote. »Namesto, da bi iz situacije nekaj naredili, gremo raje v ugibanje, kaj je v ozadju. To je za moje pojme izguba časa. Vsak ima svoj pristop, a škoda, da se ljudje iz tega več ne naučimo, da se bolj ne poglobimo v samo zadevo.«

Naj bo sveta maša trenutek, ko se človek ustavi

Kakšna kultura govora mora odmevati na spletu? »Sam se osredotočam na razlaganje Božje besede in praznike, poglabljanje vere, na veselje do življenja, ljubezni do bližnjega ... Ciljam strogo samo na Jezusov nauk in skušam osvetliti samo svetle strani, tudi s tem namenom, ker vem ,da smo vsi čez dan zelo zbombardirani z mnogimi težkimi besedami, novicami in to nas bremeni, zavestno in podzavestno. Želim, da je sveta maša trenutek, ko se človek ustavi, prisluhne Božji besedi, spremlja dogajanje okoli oltarja, te spomni na Boga, ti daje upanje o lepoti, da Bog je in nas tudi medsebojno povezuje.«

»Če kdaj potrebujemo vero, jo zdaj«

V teh časih si želi biti kot duhovnik čim bolj blizu ljudem. Zato prihaja tudi v domove za starejše kot duhovnik s podeljevanjem zakramentov. »Brez jamranja, kar pomeni, da moram velikokrat pozabiti na sebe in sebe zanikati. Tudi jaz bi rad kdaj kaj po jamral, se ne srečujem z lahkimi stvarmi, ampak ravno zaradi ljubezni do bližnjih in prednosti oznanjevanju, želim zdaj vero »forsirati« na polno. Če kdaj potrebujemo vero, jo zdaj. Vse je nestabilno na tem svetu. Edino Bog je nekaj stabilnega, trdnega in v tem trenutku nobena joga, meditacija ali druga stvar ne more dati tistega, kar lahko v tem trenutku da Jezus Kristus. Tudi duhovniki bi morali zdaj na polno delati. Se pojavljati, nagovarjati ljudi in jih spodbujati. Mnogi duhovniki se zelo trudijo in iščejo kanale, da pridejo do svojih ljudi, mislim pa, da bi se dalo še marsikaj narediti.«

Preberite še:

FOTO: PROFESORJE JE NA VHODU V ŠOLO ČAKALO POSEBNO PRESENEČENJE ...