Marjan Bunič
Jakob Čuk
Alen Salihović
To je rastlina, ki daje ljudem zadovoljstvo najdlje časa v letu zaradi svoje barvitosti, cveti tudi v zahtevnih obdobjih. (foto: Jorge Luis Avila Muñoz / Unsplash)
To je rastlina, ki daje ljudem zadovoljstvo najdlje časa v letu zaradi svoje barvitosti, cveti tudi v zahtevnih obdobjih. | (foto: Jorge Luis Avila Muñoz / Unsplash)

Jesensko zimski lepotici: mačeha in krizantema

29.10.2020, 13:05 Mirjam Judež

Tokratno oddajo smo pred praznikom Vseh svetih namenili dvema rastlinama, ki sta najbolj »tipični« oz. ju najpogosteje opazimo na grobovih in dobro prenašata tudi nizke temperature: krizantemam in mačeham. Slednja je vse bolj priljubljena tudi v zasaditvah okrog hiš, balkonskih zasaditvah, saj cveti najdlje časa v letu. Z nami je bil direktor podjetja Terraplant Jože Šturbej, s katerim se je pogovarjal Blaž Lesnik.

Čudovite in uporabne čez celo leto; krizanteme živijo z nami že od 9. stoletja, rade imajo temo

»Če pogledamo malo v zgodovino, je bil prvi festival krizantem na Japonskem že v 9. stoletju. Že takrat so našli krizanteme v naravi. Krizantema izhaja iz monsunskega dela Azije, je rastlina kratke ga dne, kar pomeni, da zacveti, ko je dan krajši kot 10 ur, zacveti pa v jeseni. Ko gre narava v mirovanje, se krizanteme po naravni poti prebudijo in polepšajo okolico, naš prostor in lahko ponudimo en rezan cvet najdražjim ali ljudem, na katere ohranjamo spomine. Krizanteme nas spremljajo čez celo leto. Slovenci imamo v mislih predvsem velikocvetno krizantemo (mnogi se spomnijo Bele krizanteme Ivana Cankarja), ampak v to skupino spadajo marjetice, razne pomponske oblite cvetov, gumbki in številne druge. Trenutno je v svetu 20.000 različnih vrst krizantem, ki nas razveseljujejo v najrazličnejših barvah: od zelene, oranžne, rumene, samo modre ni, pa tudi modra se lahko ponudi kot pobarvana. Krizantema ima čudovito lastnost: zelo dolgo zdrži v vazi. Čez poletje je krizantema ena najboljših rastlin, če jo želimo odnesti na pokopališče kot rezan cvet, saj v vazi zdrži cel teden, prenaša vročino, prenese pa tudi nižje temperature, zato cvet dolgo ostaja lep.«

Prisluhni pogovoru o mačehah in krizantemah

 

Industrija krizantem

»Če govorimo z vrtnarskega vidika, je treba mnogocvetno ali velikocvetno krizantemo posaditi v lonce že nekje junija. Za cvet potrebuje nekje štiri do pet mesecev. Za rezan cvet krizantem je danes industrija cvetja tako napredovala, da se temu reče programirane sorte krizantem. Namreč neka marjetka, ki pride v cvetličarno 5. septembra, je bila na borzi prodana 4. septembra. To pomeni, da jo je vrtnar sadil točno 56 prej. Znano je, da programirane sorte rabijo 50, 52 do 70 dni, da so lahko prodajno zanimive. Rastlina krizantema je zelo dolgo gojena, o njej je veliko znanega, da se priti do vseh korakov pri gojenju. Predvsem je pomembno, kdaj želimo, da zacveti, cvetenje pa je odvisno od tega, kdaj je dan krajši od 10 ur. Če imaš 10-tedenske krizanteme, jo moraš 10 tednov, preden želiš imeti cvet pri nas v Sloveniji (torej 10 tednov pred 1. novembrom), začeti prekrivati, da bo pravočasno primerna za prodajo. Rezanim krizantemam cvetličarji dajo kakšno umetno gnojilo v vodo, da cvet dlje zdrži.«

Kako se obnesejo krizanteme na grobovih?

»Od rezanega cvetja je krizantema zelo uporabna, ker njen cvet zelo dolgo zdrži. Zelo dobro se cvetovi obnašajo tako v aranžmajih kot v vazah. Tudi nagelj je še odporen na nizke temperature, ampak vremenska napoved pravi, da bo za 1. november prijetnih 7 do 15 stopinj, kar je za večino cvetja primerna temperatura. Če gledamo malo dlje, nam bo aranžma iz krizantem lahko zdržal ves november.«

Od rezanega cvetja je krizantema zelo uporabna, ker njen cvet zelo dolgo zdrži. Zelo dobro se cvetovi obnašajo tako v aranžmajih kot v vazah.
Od rezanega cvetja je krizantema zelo uporabna, ker njen cvet zelo dolgo zdrži. Zelo dobro se cvetovi obnašajo tako v aranžmajih kot v vazah. © Pauline Bernfeld / Unsplash

Krizantemo v loncu bomo lahko občudovali še naslednje leto, samo prej jo posadimo na vrt

»Krizanteme so običajno prezimne sorte, a je težko govoriti o tem, če je ta sorta v loncu na nekem grobu in koreninska gruda ni v zemlji. Če pa je koreninska gruda posajena v zemlji, nad grudo pa 2 do 3 cm zemlje, lahko tudi prezimi in jo lahko na vrtu opazujemo še prihodnje leto. Zato ni nič narobe, če kupimo krizantemo in jo za 1. november damo na pokopališče. Ko bo svojo nalogo tam »opravila«, jo potem enkrat v novembru posadimo v zemljo in lahko pričakujemo, da nam bo prihodnje leto znova zacvetela nekje konec septembra. Krizantema lahko preživi, dokler je napade kakšen škodljivec ali bolezen. Nekatere vrste pa lahko čez zimo tudi propadejo. Pri nas je imela krizantema včasih ime »mraznica«, kar je pomenilo, da je rastlina cvetela do prvega mraza, ki jo je potem uničil.«

Razmnoževanje krizantem: z vriščki ali s koreninami? Kdaj?

»Če imate izkušnje razmnoževanja z vršički, potem ta krizantema na vrhu verjetno cveti, pozimi bo nadzemni del propadel, spomladi (aprila, maja, junija) bo ponovno odgnala, takrat je zelo primerno, da te vršičke porežete, podtaknete v zemljo in če boste to pustili malo na soncu in zalivali, vam bodo v nekem času naredili nove korenine. Če pa je ta krizantema večja (krizantema naredi rastišče s korenikami), potem pa lahko tudi korenike fizično razrežete, naredite iz tega štiri korenike in bodo te korenike preživele. Tudi to je najbolje narediti v spomladanskem času.«

Prisluhni pogovoru o mačehah in krizantemah

 

Vsestransko uporabne mačehe so vseh velikosti in barv

»Mačehe so rastline z velikimi, manjšimi, mini in srednjimi cvetovi. Pri mačehi lahko najdemo res vse barve: od črne, tudi modro (čeprav je modra barva v naravi redka), vijoličasto, pisano, … Mačeha ima mlajšo zgodovino. Prvič so jo žlahtnili na angleškem dvoru. Lady Maria Elizabeta Benett je z mačehami naredila prve zasaditve. Potem je prišlo do oplojevanja med njimi, tako so nastale tudi prve sorte. Različni dvori, različni ljudje, zbiratelji so dodajali različne rastline in zadnji je bil švedski botanik Wittrock, zato se imenuje komercialna mačeha danes po latinsko »Viola Wittrockiana«. Danes imamo še vedno festival, sejem mačeh v Veliki Britaniji (letos sicer najverjetneje ne), kjer ljubitelji mačeh predstavijo na leto več kot 200.000 različnih kultivarjev

Mačehe v letu cvetijo najdlje časa, zato jih ne pozabimo pognojiti; rade imajo tudi zimo 

»Ljudje ne opazijo, da jih mačeha spremlja v okolici hiše, na pokopališču, … od septembra do maja. To je rastlina, ki daje ljudem zadovoljstvo najdlje časa v letu zaradi svoje barvitosti, cveti tudi v zahtevnih obdobjih (konec jeseni, pozimi, če je sončno, spomladi), si pa zasluži več pozornosti, zato je prav, da jih v jesenskem času pognojimo. Rastlina cveti 6 do 9 mesecev v letu, za kar rabi zelo veliko hrane. Dobro je, da dobi dobro počasi topno gnojilo, ki se počasi sprošča in daje mačehi v vsem tem času hrano. Na pokopališču se včasih v zasaditvah pojavi kakšna težava, zato je prav, da mačehi osvežimo in zamenjamo zemljo. Mačeha je dlje časa v zemlji in raste tudi v bolj zahtevnih vremenskih razmerah. Zima je hladna, zemlja zmrzne, jesen je deževna, z veliko vlage, zagotoviti moramo dobro zemljo, da so korenine zadovoljne, roža pa zdrava in srečna.«

Naše gledanje na mačehe se spreminja v pozitivno smer. Danes vidimo vse več mačeh v balkonskih koritih, v gredicah okrog hiše.
Naše gledanje na mačehe se spreminja v pozitivno smer. Danes vidimo vse več mačeh v balkonskih koritih, v gredicah okrog hiše. © Jorge Luis Avila Muñoz / Unsplash

Kdaj in s čim gnojiti mačehe?

»Mačeh ni treba gnojiti v decembru in januarju, ko vegetacija ni tako aktivna, je pa dobro, da se jih z gnojilom zalije nekajkrat v oktobru, v februarju in marcu, ko se zopet malo otopli in je vegetacija malo bolj aktivna. Bolj izdatno jo pognojimo v marcu, ker bo potem rastlina lepa tudi aprila in maja. S tem ji podaljšamo življenjsko dobo, cvetenje. Počasi topna gnojila, zrnca, se sproščajo v zemljo postopno od 3 do 6 mesecev; ko je hladno, 6 mesecev postopno. Vode je običajno dovolj, ker so zrnca počasi topna, bodo tudi počasi oddajala hrano tem mačeham. Sicer pa bo primerno tudi gnojenje z istim gnojilom, kot gnojimo balkonske rastline. Mačeha sicer rabi uravnoteženo gnojenje: dušik, fosfor, kalij v razmerju 1:1:1, zaradi kvalitete cvetov je dobro, da je malo več kalija. Mačehe bi lahko gnojili z gnojili za cvet večino časa, mogoče pa jih na začetku dvakrat ali trikrat pognojimo z gnojilom za rast.«

Mačehe so vse bolj priljubljene tudi v balkonskih zasaditvah

»Naše gledanje na mačehe se spreminja v pozitivno smer. Danes vidimo vse več mačeh v balkonskih koritih, v gredicah okrog hiše, danes imamo fantastične viseče sorte mačeh, ko rastlina zraste nekje do 50 cm v dolžino. V zavetju hiše, kjer običajno ni tako hladno, rastlina lahko cveti tudi čez zimo, celo v juniju in dostikrat so ljudje v skušnjavah, ker je v maju, ko je čas za balkonske cvete, ta mačeha v tako lepem razcvetu, da se vprašajo, a jo sploh vreči stran? Žlahtnenje pri teh rastlinah je šlo tako daleč naprej, da v določenem delu Evrope mačehe gojijo čez celo leto, ker so bistveno bolj odporne, dajejo veliko barve in veselja.«

Voditelj Blaž Lesnik in direktor podjetja Terraplant Jože Šturbej pred radijsko gredico mačeh, ki so kombinirane z reso © Miha Močnik

Kaj se narediti, ko steblo mačehe zraste zelo dolgo, cvetovi pa so kljub gnojenju zelo slabi?

»Letos v prvem delu oktobra smo bili izpostavljeni zelo veliko padavinam v Sloveniji. Dostikrat se mačehe v vrtnarijah gojijo zunaj. Te padavine so sprale gnojilo iz zemlje in so rastline nekoliko zrasle, težke kapljice pa so poškodovale cvetove. Priporočljivo je, da fizično odstranite cvetove, ta rastlina ima gotovo še nekaj popkov in jo obilno pognojite s tekočim gnojilom za rast rastlin. Ko se bo rastlina okrepila, dobila hrano, bo na to zelo hitro reagirala in čez en teden sončnega vremena boste opazili že nov cvet in nove, temno zelene liste.«

Jesenske zasaditve: kaj se lepo kombinira z mačehami?

»Mačeha je zelo uporabna. Ker ima največ barv, lahko izpolni pričakovanja vseh kupcev. Pogosto pa se pojavi vprašanje, kaj zraven kombinirati? Morda uporabimo rastline, ki jih ljudje poznajo v naravi: bršljani so pri nas trajni, hojhere se lepo obarvajo, imajo zanimive liste, tudi kakšna okrasna trava je primerna (festuca, carex). Dosti zasaditev se naredi tudi z reso, ki pa žal ni prezimna.«

Prisluhni pogovoru o mačehah in krizantemah

 

Je že čas za ruvanje dalij, sušenje in skladiščenje?

»Gomolji starih sort dalij, če je prišla zmrzal in je odmrl nadzemni del, so se običajno po naravni poti lepo umirili in taki umirjeni gomolji so lepše prezimili. Nekatere novejše dalije pa so bolj občutljive, ker je šlo žlahtnenje predvsem v smeri lepega cveta. Lahko te dalije napol porežete, pustite 20 do 30 cm zelenega dela, lahko jih izkopljete, da se počasi umirijo, pustite, da se gomolji posušijo, potem bo tudi ta nadzemni del sam odpadel ali ga boste kasneje lažje odstranili. Ne svetujem, da morate to nemudoma narediti, ker je dalija zdaj še zelo aktivna, temperature so še visoke, gomolji imajo še veliko vlage v sebi, to pa otežuje skladiščenje. Odrežite jo napol, pustite, da se zeleni del posuši, gomolj se posuši in jo boste lažje prezimili.«

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svetovalnica

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Upokojeni škof Jožef Smej (photo: Tamino Petelinšek / STA) Upokojeni škof Jožef Smej (photo: Tamino Petelinšek / STA)

H Gospodu je odšel škof Jožef Smej

V 99. letu starosti je umrl upokojeni škof Jožef Smej. Za mariborskega pomožnega škofa je bil imenovan 25. aprila 1983, posvečen pa 23. maja istega leta. 18. junija 2009 se je upokojil. Njegovo ...

O avtorju