Marjan Bunič
Jakob Čuk
Alen Salihović
Na razgovor se pripravimo doma in si odgovorimo na vsa pomembna vprašanja: kdo sem jaz, kaj želim, katere so moje prednosti, kaj lahko doprinesem podjetju?  (foto: Amy Hirschi / Unsplash)
Na razgovor se pripravimo doma in si odgovorimo na vsa pomembna vprašanja: kdo sem jaz, kaj želim, katere so moje prednosti, kaj lahko doprinesem podjetju? | (foto: Amy Hirschi / Unsplash)

Iskanje nove zaposlitve

06.10.2020, 12:18 Mirjam Judež

V tokratni oddaji smo se posvetili iskanju nove zaposlitve. Kako napisati življenjepis, motivacijsko pismo, kako se pripraviti na razgovor? Kako sploh vedeti, katera služba je prava za nas? V našem studiu je bila karierna svetovalka za tehnične fakultete Andreja Jurček. »Velja pregovor: »Če ne veš, kam greš, ti noben veter ne pomaga.« Dobro je, da si narediš cilj, kakšnega delodajalca želiš, se vprašaš, kdo sem, kaj znam, kaj želim, kakšna so moja znanja, kompetence, želje, znanja, nenazadnje pričakovanja. Na podlagi odgovorov si ustvariš nek fokus, pripraviš CV, poiščeš delodajalce in jim nasloviš svoje motivacijsko pismo.« Pogovor je vodila Tanja Dominko.

Kje iščemo ponudbe za delo in katero »domačo nalogo« opraviti, preden pošljem prijavo

»Včasih je bilo veliko zaposlitvenih oglasov v časopisih, zdaj jih je več na spletu. Treba je pogledati spletne strani podjetij, FB profile podjetij, kjer se objavljajo prosta delovna mesta. Tudi na spletnih straneh kariernih centrov, na FB strani, na spletni strani alumni univerze v Lj. Med vrsticami delodajalec piše, kakšna izobrazba, znanja so zaželena (tehnična, strokovna), kateri tuji jeziki, … Najbolje je, da si podčrtamo, kakšna so pričakovanja podjetja, da si pogledamo spletno stran podjetja, da vprašamo koga, ki to podjetje pozna, kaj počnejo, na kaj naj bom pozoren. To je predpriprava, potem gremo pisat svojo prijavo, motivacijsko pismo in CV. Vsak ima svoja znanja, kompetence, izkušnje. Pravijo: »Barka ni grajena zato, da je v pristanu.« Če smo toliko let vlagali v svoje izobraževanje, če imamo toliko kompetenc, pridobljenih z obštudijskimi dejavnostmi, gotovo imamo neko znanje in če nam ena majhna stvar s seznama, ki ga je pripravil delodajalec, manjka, je ni treba izpostavljati. Izpostavimo tisto, kar znamo in zaradi česar nas bo delodajalec povabil na razgovor.«

Življenjepis

»Za CV je ključno, da je kratek, jedrnat in konkreten. Da so v njem zajete ključne stvari, ampak podkrepljene. Mora biti pregleden, da podjetje zelo hitro vidi, kakšno izobrazbo, izkušnje imaš, kaj vse si delal v nekem podjetju. Ko napišeš, katere jezike govoriš, oceniš, kako dobro jih govoriš, koliko jih uporabljaš. Ko navajaš programske jezike, navedeš, ali uporabljaš na osnovni ravni, uporabljaš dnevno, morda celo CV napišeš v tujem jeziku. Če navedeš konkretno, kaj si počel, kje si delal in od kdaj do kdaj, si delodajalec lažje predstavlja, kaj že znaš, kakšne izkušnje imaš. Esejske oblike CV ni več. Danes podjetje nima časa, da bi prebralo vse. Če pomisliš na to, da bo imel delodajalec 20-30 sekund za tvoj CV, lahko ti njemu pomagaš, ga narediš v alinejah, z odstavki, preglednega, tudi slikovitega.«

CV nekoč in danes

»Včasih je bil CV napisan v obliki eseja, Europass, lastna oblika, zdaj pa je infografični CV, kjer imaš na kratko napisano kdo si, zraven pa že kar v grafu, koliko česa znaš. Polovica je teksta, pol je grafkov, moje kompetence od 0-100, timsko delo, organizacija, jeziki, … Naj bo čimbolj jasen, kratek, slikovit in v 20 sekundah se lahko delodajalec že odloči, koga bo povabil na razgovor. Te oblike so prisotne tudi na spletu: v Google napišeš »Europass«, tudi Canva in Word ponujata neke osnutke, priprave, ki jih lahko samo izpolnjuješ. Če vtipkaš »infographic cv template«, lahko dobiš neko platformo, osnovo, ki si jo namestiš na računalnik in jo izpolniš.«

Razkriti svoje zdravstvene težave ali ne?

»Odvisno, kakšna je naša zdravstvena težava. Če ne vpliva na poklic in jo lahko saniramo sami, ne vpliva na delovni proces, ne rabimo o njej govoriti na razgovoru, ker gre za našo stvar, ki jo mi obvladamo do te mere, da lahko delamo brez težave. Če gre za zdravstveno težavo, ki lahko vpliva na proces ali zaposlene (npr. epileptični napad), je treba povedati, da zaposleni vedo, da če se slučajno karkoli zgodi, kako se soočiti, kako ti pomagati.«

CV naj bo čimbolj jasen, kratek, slikovit in v 20 sekundah se lahko delodajalec že odloči, koga bo povabil na razgovor.

Karierna svetovalka za tehnične fakultete Andreja Jurček
Karierna svetovalka za tehnične fakultete Andreja Jurček © Tanja Dominko
Motivacijsko pismo

»Včasih je malo zmede, ko piše: pošlji prijavo, ponudbo, prošnjo, pošlji spremno pismo, motivacijsko pismo, ljudje so kar zmedeni, kaj morajo poslati. Vse mora biti motivacijsko. Izraz »prošnja« se ne uporablja več, ker v podjetje vseeno prinesemo svoje znanje, svoj čas, torej bomo sodelovali. Če je razpis, rečemo, da se prijavljamo na to delovno mesto, če ga pa ni, pošljemo CV in motivacijsko, spremno pismo oz. ponudbo za sodelovanje. Vse, kar smo našteli, mora biti motivacijsko. Odgovoriti moramo na vprašanje, zakaj ravno mi, zakaj naj podjetje izbere nas: kaj lahko dam, spremenim, izboljšam, kaj znam, kaj imam, katere lastnosti, kompetence? To je tisto, da bodočega delodajalca zmotivira, da reče: »To osebo pa želimo spoznati!« Odgovoriti pa moramo tudi na vprašanje, zakaj ravno to podjetje, zakaj ti je to podjetje všeč, zakaj bi rad delal pri njih, kaj bi lahko doprinesel). Mora biti v pozitivnem duhu, ne kot kritika, v smislu: želim biti del vaše ekipe.«

Dolžina CV, motivacijskega pisma

»Tudi motivacijsko pismo naj bo kratko, jedrnato in konkretno. CV je lahko na eni strani, če je infografičen, sicer pa je lahko tudi dve, največ tri. Pri lastni obliki, če napišeš vse (izobrazba, delovne izkušnje, kompetence, izkušnje, hobiji, jeziki, programski jeziki, če imaš izpit …), se to razporedi na dve strani. Če pa je Europass CV, je to ena, dve, tri strani. Če ima nekdo veliko člankov, naj jih navede (članke, dosežke, prispevke, …) - takrat je lahko CV dolg tudi tri strani.«

Priprava na razgovor

»Brez treme ne bo šlo. Podjetja vejo, da ko prideš prvič, ko si karierni začetnik, je trema na prvem razgovoru tisto, kar vzamejo v zakup. Pri naslednjih krogih pa pričakujejo, da se sprostiš. Prvo pravilo je, da ko greš na razgovor, se nanj pripraviš: da poznaš podjetje, veš, kam greš, prebereš spletno stran, FB profil podjetja, se pozanimaš, kdo so, kakšna je kultura oblačenja, kam prihajaš, kaj podjetje počne. Velikokrat vpraša delodajalec, zakaj ravno mi. Dobro je, da znaš povedati, zakaj ravno oni, zakaj so ti všeč, kaj počnejo. Včasih postavijo vprašanje: na katerih evropskih trgih smo prisotni, poznaš naš zadnji proizvod? Domača naloga mora biti narejena.«

Na razgovoru bodi to, kar si

»Mladim vedno rečem: kaj se vam lahko najhujše zgodi na razgovoru? Da ostane tako, kot je, da ste še naprej brez zaposlitve. Na razgovoru bodi to, kar si, iskren, da poveš, kar misliš. To je sodelovanje na dolgi rok. Nihče si ne želi zaposliti nekoga za en mesec, želi sodelavca, ki bo sodil v tim, opravljal svoje delo. Pomembno je, da se boš tudi ti tam dobro počutil. Na vprašanja delodajalca odgovarjaš kratko, jedrnato, konkretno. Na razgovor greš sproščeno, fajn je, da se naspiš, da se oblečeš tako, da si najboljša verzija sebe, da se dobro počutiš, da veš, da vse, kar lahko pridobiš, je nekaj dobrega: dobra izkušnja na razgovoru, nova zaposlitev, zato greš na razgovor pozitivno naravnan, samozavesten, z iskrami v očeh, hvaležen za priložnost, da lahko predstaviš sebe v dobri luči, spoznaš podjetje, tim, s katerim boš delal, z željo, da poveš, kdo si, kaj si želiš in zakaj si ti najboljši kandidat za njih.«

V glavi si odgovorimo na vprašanje: zakaj ravno jaz, zakaj naj podjetje izbere mene: kaj lahko dam, spremenim, izboljšam, kaj znam, kaj imam, katere lastnosti, kompetence? To je tisto, da bodočega delodajalca zmotivira, da reče: To osebo želimo spoznati, želimo jo zaposliti!

Dati roko ali ne?

»Vedno je delodajalec ta, ki da roko ali ne. Ti samo slediš. S COVID-om ali brez. Če se predstavijo, ti dajo roko, vrneš roko, če ne, pozdravijo in povabijo, da sedeš. Storiš, kar rečejo. Stik z očmi je pomemben, pogovarjamo se z očmi, tudi če imamo na sebi masko. Če imamo tri sogovornike, ko odgovarjamo na vprašanja, gledamo vse tri, vsakega malo.«

Na razgovor se pripravimo doma

»Doma si odgovorimo na vprašanja, na kaj sem v življenju ponosen, kaj sem dobro naredil, kaj bi lahko povedal o sebi v parih stavkih. Dobro je, da na razgovoru vemo, kdo sem jaz, katere so moje dobre lastnosti.«

Vprašanje, povezano s plačo: primerno ali ne?

»Zelo pogosto se zgodi, da podjetje vpraša, kakšno plačo pričakujete. Tudi podjetje mora vedeti, ali si vas lahko privošči. Lahko je nekdo z izjemnimi izkušnjami, bil na delu v tujini in reče, moja cena je taka. Če podjetje vidi, da si ga ne more privoščiti, bodo v naslednji krog povabili nekoga drugega. »Kakšna bo moja plača?« Marsikdo reče, da to ni primerno vprašanje. Jaz sem mnenja, da lahko vprašaš vse. Ne priporočam, da je to prvo vprašanje: najprej povprašajmo, kar nas zanima o delu, procesih, pozneje pa tudi, kakšna je njihova plačilna politika, v kakšnem rangu je plača. Če vprašaš lepo, spoštljivo, tu ne vidim nobenega problema.«

Po razgovoru pokličemo ali počakamo na rezultate?

»Ko odhajamo z razgovora, nam običajno povejo, v kolikšnem času lahko pričakujemo odgovor. Če nam ne, lahko mi vprašamo, pa tudi, če in koga lahko pokličemo oz. mu pišemo.«

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svetovalnica

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Upokojeni škof Jožef Smej (photo: Tamino Petelinšek / STA) Upokojeni škof Jožef Smej (photo: Tamino Petelinšek / STA)

H Gospodu je odšel škof Jožef Smej

V 99. letu starosti je umrl upokojeni škof Jožef Smej. Za mariborskega pomožnega škofa je bil imenovan 25. aprila 1983, posvečen pa 23. maja istega leta. 18. junija 2009 se je upokojil. Njegovo ...

O avtorju