V ZDA katoličani razdeljeni

Svet | 24.10.2020, 08:00 Marta Jerebič

Volilna kampanja v ZDA je vse bolj razgreta. Kakšno vlogo imajo pri tem mediji? Kako bodo volili katoličani in kako pomemben je njihov glas? Škofje so povabili k posebni devetdnevnici, že lani pa so objavili posodobljen dokument, ki katoličanom daje usmeritve, kako naj ravnajo v javnem življenju. A stvar je precej zapletena.

Katoličani v ZDA so praktično razdeljeni na pol pri odločitvi, ali bodo na predsedniških volitvah glasovali za republikanca Donalda Trumpa ali demokrata Joea Bidna. Pri tem so odločilnega pomena tudi stališča strank do rasizma, smrtne kazni in splava, čeprav imata oba tabora z vidika katoliškega nauka včasih popolnoma nasprotna stališča. To je na naslednjem primeru v oddaji Spoznanje več, predsodek manj pojasnil ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič, ki je pred leti poučeval v ZDA. »Veliko katoličanov je pri republikancih, ki sistematično zagovarjajo smrtno kazen, ki ni skladna s katoliško vero. Nasprotno katoliško  usmerjeni demokrati tukaj slavijo, češ mi smo proti smrtni kazni. Mi smo tisti, ki zagovarjamo stališče skladno s katoliško doktrino, po drugi strani pa demokrati na polno zagovarjajo pravico do splava, tukaj pa so republikanci proti in katoličani iz njihovih vrst pravijo, da oni, in ne demokrati, sledijo katoliški doktrini. Situacija je iz vidika evropskega človeka nenavadna.«

V zadnjih 50-ih letih so katoličani postali jeziček na tehtnici na volitvah. V treh četrtinah predsedniških volitev so na koncu stopili na stran zmagovalca. Zato si tudi tokrat oba predsedniška kandidata prizadevata katoličane pridobiti na svojo stran. Kampanja je po besedah ddr. Jakliča vse bolj srdita in kruta. Veliko vlogo pri tem imajo mediji, ki so pristranski do Trumpa.

»Te volitve bodo pokazale nekaj pomembnega tudi v ustavnopravnem smislu: Ali se v resnici tudi medijem v ZDA izplača biti pristranski. Mediji tam so pristranski, to je dokazljivo in je žal dokazano. Ampak te volitve bodo pokazale, če bo recimo zmagal Biden, potem bo ta občutek medijske moči kot četrte veje oblasti, ki si dovoli ravnati zelo pristransko, še toliko večji in tega se pa bojim. Potem se bo mislilo, to lahko v demokraciji legitimno počnemo.«

Toda to je z vidika ustavnega prava in svobodne demokratične družbe sporno in celo uničujoče. Če so mediji pristranski, gre za uničevanje predpogojev svobodne demokratične družbe in uničevanje enakih pogojev v politični tekmi, je še poudaril ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič.

Prisluhnite celotni oddaji Spoznanje več, predsodek manj.